Kako je v pravnem smislu treba obravnavati "učni načrt" po 29. členu ZOsn, kot splošni ali posamični upravni akt? To je namreč odločilno za ustrezno obličnost in postopek sprejema ter domet nadzora nad zakonitostjo poslovanja šole kot zavezane stranke v inšpekciji.

V upravnem postopku se urejajo konkretna in posamična upravna razmerja, zato imajo upravni akti (odločbe) značaj posamičnih oziroma individualnih upravnih aktov, saj se z njimi ureja pravni položaj določenih (fizičnih ali pravnih) oseb. Povedano drugače, v upravnem postopku se z upravnimi akti odloča se o konkretnih pravicah, pravnih koristih ali obveznostih določenih oseb. Upravni akti se izdajo na podlagi splošnih in abstraktnih pravnih aktov, ki na ravni predpisa (uredba EU, ustava, zakon, uredba vlade, pravilnik, odlok ali pravilnik občine, pravilnik šole, pravila ZZZS) urejajo določena bodoča pravna razmerja za nedoločen krog oseb (več o tem Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 13).

V upravnih razmerjih je treba razlikovati:

a) splošne in abstraktne (u)pravni akte, ki urejajo materialne pravice, pravne koristi in obveznosti in obveznosti, npr. učencev in šol, v bodočih pravnih situacijah za ne poimensko določene naslovnike (npr. zakon, podzakonski akt, splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil);

b) konkretne in posamične (u)pravne akte, s katerimi se odloča o pravnem položaju oseb/e, na temelju zakona, za določenega naslovnika (npr. OŠ AB iz LJ) in že obstoječa dejstva primera;

c) realne akte ali materialna dejanja, ki praviloma nima neposrednih pravnih posledic, npr. informiranje, podaja predlogov, izvrševanje že prej izdanih posamičnih upravnih aktov itd.

Učni načrt ali učni/študijski program sodi po teoriji in sodni praksi, kolikor je sprejet po zakonsko določenem postopku oz. akreditiran, med materialnopravne izvedbene akte, tj. splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil. V prej navedeni razvrstitvi sodi v skupino a). To npr. izhaja posredno, a vendar iz sodbe UPRS I U 42/2017-9 z dne 12. 12. 2017: »Za zadevo in pravilno uporabo prava je torej bistveno, ali je bila predmetna ekskurzija sestavni del rednega šolskega programa.« Vsebinsko enako stališče je zavzelo UPRS v sklepu I U 236/2017-16 z dne 6. 9. 2017: » … študijski program ... . Ta akt nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov. S tem aktom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, torej točno določene, poimensko navedene osebe, ampak se z izpodbijanim aktom odloča o neopredeljenem številu tistih, na katere se izpodbijani akt nanaša. Torej izpodbijani sklep nima značilnosti upravnega akta, kot je opredeljen v drugem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/06 in nasl.). Izpodbijani sklep ima po mnenju sodišča naravo splošnega abstraktnega akta, saj se nanaša na nedoločeno število študentov.«

Po drugi strani pa npr. individualiziran program po ZUOPP po pretežnih znakih tega zakona pomeni (le) izvrševanje odločbe (zg. sodi pod c)).

Razlikovanje med temi skupinami aktov je res nujno, saj so postopki izdaje, pravnega varstva in učinkovanja teh aktov različni. To ločevanje je nadalje važno za izvajanje nadzora, saj npr. Inšpektorat za šolstvo (IRSSol) na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in novela) in Zakonu o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) ter drugih področnih zakonov nadzira različna postopanja šole kot zavezanca, ki naj bi temeljila na aktih po a) in b) ter tudi c), a slednje le v sklopu pravnih aktov oz. za različne tipe aktov zakon določa različno postopanje inšpekcije.