Ali je uradna oseba (npr. inšpektor po Zakonu o šolski inšpekciji) dolžna znanega pobudnika, ki pa ni zaprosil za odgovor ali zahteval obvestila o dejanjih in ukrepih na podlagi 65. člena ZUP (oz. ZIN), obvestiti o tem, da je zadevo glede na (ne)pristojnost odstopil drugemu organu?

Ali in kakšna je razlika med odstopom zadeve pristojnemu organu npr. po 10. točki 14.b člena ZSolI in odstopom po 65. členu ZUP; gre v prvem primeru za odstop zadeve tekom inšpekcijskega upravnega postopka, v drugem pa za odstop zadeve, ko inšpekcijski upravni postopek še ni uveden in gre za obravnavo pisanja (pobude oz. prijave) v splošni upravni zadevi?

Organ, ki mu je vloga poslana, najprej preveri, ali je za vlogo pristojen, saj je to procesna predpostavka za uvedbo (meritornega) upravnega postopka. Če je pristojnost podana, organ vlogo sprejme in na zahtevo vložnika potrdi njen prejem. Če je vloga prispela po pošti, organ pa za vlogo ni pristojen, jo nemudoma odstopi pristojnemu drugemu upravnemu organu oz. sodišču in o tem obvesti stranko. Če ne ve, kateri organ bi bil za vlogo pristojen, vlogo s sklepom zavrže (se ne spušča v vsebino) in sklep vroči vlagatelju, kot določa 65. člen ZUP. Če pa vlogo prinese vložnik osebno k organu ali jo želi dati na zapisnik in organ za tako vlogo ni pristojen, napoti vložnika k pristojnemu organu; če ta vztraja, naj organ vlogo sprejme, pa jo mora sprejeti, vendar jo takoj s sklepom zavrže in sklep izroči ali vroči vložniku (65. člen ZUP, več v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 130).

Inšpekcijske postopke ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07 in nasl.). Kadar gre za inšpekcijske postopke, mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. V inšpekcijskem postopku ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke (24. člen ZIN). Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) v 10. točki 14.b člena analogno ZUP in ZIN določa, da ima inšpektor "pravico in dolžnost", da odstopi zadevo pristojnemu organu.

Med ZSolI in ZUP pa o tem vprašanju ni razlike, odstop pristojnemu organu je istovrstno dejanje po 10. točki 14.b člena ZSolI in petem odstavku 65. člena ZUP. ZUP je celo še nekoliko bolj podroben, ker ravnanje prejemnika veže na to, ali se je vložnik osebno zglasil pri organu ali poslal vlogo po pošti.

Torej, kadar organ (oz. inšpektor) oceni, da po vsebini za podane pobude oz. prijave ni pristojen, odstopi prijavo drugemu inšpektoratu oz. organu. Pri tem se zaradi več razlogov, zlasti informiranosti o teku zadeve in s tem možne obrambe prijavitelja v smislu temeljnega načela varstva pravic strank (7. člen ZUP), vložnika prijave oz. pobude o tem obvesti, tako da se v dopisu, ki ga nepristojni organ posreduje drugemu organu in kateremu se prijava priloži (kopijo pa ohrani v svoji spisni dokumentaciji), označi vročitev poleg naslovniku tudi prijavitelju. Pri tem ni treba vročati prijavitelju osebno, saj od vročitve ne tečejo roki (glej 87. člen ZUP). Prijavitelj bo namreč kasneje lahko uveljavljal pravni interes in izpodbijal odločitve glede morebitnega (naknadnega) kompetenčnega spora, pa tudi splošnih načel odprtosti in odzivnosti ter izvedbenih pravil po Zakonu o državni upravi in Uredbi o upravnem poslovanju (glej člene od 14 do 17 o zagotavljanju odzivnosti in povezane, več Remic et al., UUP z uvodnimi pojasnili, 2018) ter nenazadnje pravil poslovnega komuniciranja, da so vsi vpleteni obveščeni o tem, kje se vloga nahaja in (domnevno) obravnava.