Stranka je prejela upravni akt organa (npr. sklep inšpektorata). V izreku upravnega akta so pravilno navedeni vsi podatki o strankah, v obrazložitvi pa so v enem delu napačno navedena imena tretjih oseb, na katere naj bi se akt nanašal. Ali to v kakršnemkoli smislu vpliva na potek upravnega postopka? Ali bi morala stranka na to opozoriti uradno osebo (npr. inšpektorja), ki postopek vodi?

V skladu z 223. členom ZUP sme organ, ki je izdal odločbo (ali sklep), vsak čas popraviti pomote v imenih, številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, in sicer v kateremkoli sestavnem delu, ne le v izreku. Pomembno je, da se napake v odločbah lahko popravljajo le, če gre za formalne, ne pa tudi vsebinske pomote. Pri tem gre zgolj za zmotni zapis, kar praviloma izhaja tudi že iz same odločbe, sama poprava pomote pa ne sme vplivati na vsebino odločitve in s tem na pravice in obveznosti strank (glej UPRS, Sklep II U 73/2014 z dne 14. 5. 2014). Namreč vsebina odločitve se lahko spremeni le v okviru postopka s pravnimi sredstvi, sicer bi šlo za kršitev načela zakonitosti (drugi odstavek 120. člena Ustave RS), lahko pa tudi za kršitev načela pravnomočnosti (158. člen Ustave RS).

O popravi pomote organ izda sklep, pri čemer se na vse izvirnike odločbe zapiše uradni zaznamek o popravi (če je to mogoče). Ker sklep o popravi pomote ni meritorna odločitev, pač pa le popravek očitnih napak, ki ne smejo vplivati na vsebinsko odločitev, ni ovire, da sklepa o popravi ne bi smela podpisati tudi uradna oseba, ki je vodila postopek do izdaje odločbe ali sklepa (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 496-497).

V danem primeru gre zgolj za napake, ki sodijo v domet instituta poprave, saj iz vprašanja izhaja, da je izrek pri identifikaciji legitimiranih strank postopka povsem pravilen, le v obrazložitvi so dodatno navedene tretje osebe, nepovezane z aktualno zadevo. Sklepati gre, da je uradna oseba uporabila kak vzorec ali primer akta v prejšnji zadevi, vendar pa je v predmetnem postopku ustrezno vnesla vse relevantno za aktualni primer na čelu z določnostjo izreka. Pri tem "ostaline" prejšnjega primera glede na jasnost odločitev, tj. pravilna izrek in pripadajoč del obrazložitve za "prave" osebe, ne vplivajo na zakonitost in pravne posledice tega akta.

Drugače bi veljalo, če bi obrazložitev vsebovala le podatke o tretjih osebah in ne tudi o strankah, ki so navedene v izreku, saj bi tedaj nastopil položaj po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, tj. neskladnost posameznih sestavin istega akta in zato nemožnost preizkusa, kar je razlog za pritožbo stranke.

Formalne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Lahko pa popravi pomoto tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka (glej sodbo UPRS II U 24/2009 z dne 18. 8. 2010). Ne glede na to, ali se pomota popravi po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, to v nobenem primeru ne pomeni, da gre za uvedbo novega postopka ali dopolnitev odločbe. Posledično tudi ne nastanejo pravni učinki na vsebino. S popravo pomote se le doseže, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza stanju pred izdajo sklepa o popravi pomote (glej sodbo VDSS Psp 264/2019 z dne 6. 11. 2019). Stranka torej organu lahko predlaga popravo pomote v upravnem aktu, ni pa tega dolžna storiti in opustitev predloga ne vpliva na pravilnost in zakonitost vodenja postopka.

Če je popravek za stranko ugoden, popravek pomote učinkuje od dneva, ko je bila izdana odločba, ki se popravlja. Drugače pa je, če je popravek odločbe za stranko neugoden, v tem primeru namreč učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi. V kolikor pa bi popravek odločbe v primeru nasprotnih stran za eno ugoden, za drugo pa neugoden, učinkuje za naprej, razen če bi bila brez učinka za nazaj pravica brezpredmetna (Kovač in Jerovšek, 2023, Upravni postopek in upravni spor, str. 229). V danem primeru sicer ni videti, da bi poprava učinkovala za stranke niti ugodilno niti bremenilno.

Ne glede na navedene učinke sklepa o popravi le-ta ne vpliva na dokončnost in pravnomočnost odločbe, na katero se popravek nanaša. Pomota se namreč lahko popravi tudi takrat, ko je odločba že postala dokončna in pravnomočna. Nadalje to pomeni, da sklep o popravi ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe zoper odločbo, ki je predmet poprave, prav tako tudi ne vpliva na tek rokov za vložitev izrednih pravnih sredstev in roka vložitev tožbe v upravnem sporu ali drugi obliki sodnega varstva (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 498).