Ali ima stranka, ki je pri upravnem organu vložila vlogo ali splošna javnost, pravico do informacije o imenu in priimku javnega uslužbenca, ki obravnava konkretno zadevo oz. je izdal konkretno upravno odločbo?

Ali se informacije v povezavi z aktualnimi okoljskimi vprašanji (npr. gradnja C0 kanala) štejejo kot informacije javnega značaja, vključno z imenom uradne osebe, ki je vodila postopek?

Načelo zaslišanja stranke (oz. pravica biti slišan) predstavlja izraz demokratičnosti oblasti v smislu 1. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), pri čemer je (oblastveni) organ, v okviru vodenja upravnega postopka, stranki dolžan zagotavljati človekovo dostojanstvo (21. člen URS) in enako varstvo pravic (22. člen URS) ter stranki oziroma vsem osebam v tem položaju dati možnost obrambe. Pravica biti slišan predstavlja ključen del zagotavljanja pravice do obrambe, kot tudi do dobre uprave, ki neposredno vodi v pojmovanje poštenega postopka v smislu njegove funkcije - vzpostavljanja dialoga ter zagotavljanja sprejemljivosti in spoštovanja odločitev (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 126 in 127). Zato je treba stranke v postopku informirati, da lahko v mejah zakona sodelujejo z organom.

Drugi odstavek 7. člena ZUP določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju, strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (načelo varstva pravic strank). Nadalje 9. člen ZUP določa, da je potrebno, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke oziroma pravica biti slišan), saj organ odločbe ne sme opreti na tista dejstva, o katerih se stranke niso mogle izjaviti. Stranka se ima v okviru tega načela pravico udeleževati ugotovitvenega in dokaznega postopka (skladno s pravico do vpogleda v spis in pravico biti obveščen o teku postopka, kot to določata 82. in 146. člen ZUP) in izpodbijati ugotovitve in navedbe organa ter drugih udeležencev v postopku oziroma posledične odločitve organa s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in pred sodiščem (9., 238. in 214. člen ZUP) (Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1. knjiga, str. 135 in 136).

Informacije strankam v konkretnih zadevah podajajo po ZUP in Uredbi o upravnem poslovanju (UUP, Ur. l. RS, št. 9/18 in nasl.), praviloma osebe, ki te postopke vodijo oziroma o njih odločajo (več o tem tudi Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, str. 520). Ob upoštevanju pomena transparentnosti za varstvo pravic stranke in učinkovitega sodelovanja v postopku, je za stranko bistveno, da je seznanjena z identiteto osebe, ki vodi ali odloča o njenem postopku. Iz tega izhaja, da je stranki (oz. vsem s statusom stranke v postopku) praviloma zagotovljena pravica do pridobitve informacije o uradni osebi, ki postopek vodi oz. v njem odloča.

V kontekstu izvrševanja pravice stranke do vpogleda v spis, 82. člen ZUP določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba (praviloma oseba, ki postopek vodi), ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (več o pravici vpogleda v spis v mnenjih Pravica do večkratnega vpogleda v spis in Pravica do vpogleda in prepisa dokumentacije v razpisnem postopku. Pravico stranke do vpogleda v spis je potrebno razumeti široko. Ta pravica ne zajema izključno dostopa do posameznih dokumentov v upravnem spisu, temveč se razširja tudi na vse informacije, ki jih spis vsebuje (npr. tudi informacijo o tem kdo je nosilec upravnega spisa oz. kdo konkretni upravni postopek vodi).

Določbe o informiranju udeležencev glede vseh okoliščin v upravnem postopku so torej nadvse pomembne z vidika zagotavljanja ustavnih garancij (22., 23., 25. in 157. člen URS) kot tudi zasledovanja temeljnih načel ZUP (zlasti 7., 9. in 13. člen ZUP o načelu zaslišanja stranke, varstvu pravic strank in učinkovitemu pravnemu varstvu). Stranke morajo biti obveščene o okoliščinah svoje zadeve, saj v nasprotnem primeru ne morejo uveljavljati svojih postopkovnih pravic znotraj upravnega postopka kot tudi učinkovitega pravnega varstva na pritožbeni stopnji ali pred sodiščem (npr. stranke ne morejo presojati, ali obstajajo razlogi za izločitev uradne osebe iz postopka, če ne vedo, katera konkretna uradna oseba postopek vodi). Vse pravice in določbe glede informiranja legitimiranih oseb v postopku spadajo namreč med tako imenovane pravice obrambe (Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, str. 508).

Pravno podlago za razkritje imena in priimka uradne osebe predstavlja tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 51/06 in nasl.). Ta v kontekstu zahteve za dostop do informacij javnega značaja v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja (npr. od izjeme varstva osebnih podatkov), v postopku konkretne zahteve, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Slednje pomeni, da so informacije v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (npr. dokumenti, s katerih izhajajo informacije o tem, kater uradnik vodi konkreten postopek – npr. upravna odločba s katere izhaja ime in priimek uradnika, ki je v zadevi odločil oz. postopek vodil; popis upravnega spisa itd.) take, do katerih se posameznikom dostop praviloma ugodi (glej o tem tudi odločbo IP št. 090-248/2024 z dne 31. 7. 2024 ter sodbo UPRS I U 1365/2020-32 z dne 9. 2. 2022, ki obe poudarjata, da imena in priimki javnih uslužbencev ter njihovo izpolnjevanje pogojev predstavljajo absolutno javne informacije, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca).

Poleg dostopa do informacij o porabi javnih sredstev ali podatkov povezanih z opravljanjem javne funkcije, ZDIJZ v drugi točki tretjega odstavka 6. člena, kot absolutno javne informacije opredeljuje tudi podatke o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu ali podatke iz varnostnega poročila ter druge podatke, za katere tako določa Zakon o varstvu okolja (ZVO-2, Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.). Tudi dostop do teh podatkov se praviloma vedno ugodi, ne glede na obstoj splošnih izjem od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (četudi bi šlo za izjemo od dostopa npr. za poslovne skrivnosti - glej o tem odločbo IP št. 090-121/2024 z dne 17. 5. 2024, odločbo št. 090-387/2023 z dne 16. 1. 2024 ter primer).

Kljub obstoju izjem od dostopa do informacij javnega značaja (glej izjeme po 6. členu ZDIJZ; npr. osebni podatki, poslovna skrivnost itd.) se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primeru določenih vrst podatkov (npr. tajnih podatkov z najvišjima dvema stopnjama tajnost, podatkov iz nezaključenih davčnih postopkov itd. glej podrobneje o tem drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Presojo kdaj se dostop do zahtevanih dokumentov kljub izjemam po dostopu do informacij javnega značaja vseeno dovoli, ob dejstvu, da za zahtevane podatke prevladuje javni interes po razkritju, opravi organ (zavezanec) z izvedbo t.i. testa javnega interesa (več o njem tudi Pličanič (ur.), Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja: s pravom EU in primerjalnopravno prakso, 2005, str. 90-92). Test javnega interesa tako predstavlja izjemo od izjem, ki se uporablja premišljeno in le kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost (Ministrstvo za javno upravo, Informacijski pooblaščenec, Kako in kdaj uporabljati test javnega interesa, 2005 ter odločba IP št. 090-381/l2024 z dne 10. 10. 2024).

V primeru, da se stranki zahteva za dostop do informacij javnega značaja s strani zavezanca v celoti ali delno zavrne, ali pa ta na zahtevo v 20. delovnih dneh niti ne odgovori (t .i. molk organa), posameznik lahko skladno s 27. členom ZDIJZ na Informacijskega pooblaščenca RS vloži pritožbo.

Tako ni pravilno postopanje organa, če prikrije ali črta ali nadomesti ime uradne osebe, ki je vodila postopek oz. odločila v zadevi, zaradi domnevno ali že dejansko medijsko odmevne zadeve (kot je npr. gradnja kanala C0), pri sicer razkriti odločbi npr. po okoljskih predpisih in ZDIJZ, ali celo menjava imena, ki je dejansko vodila postopek, z imenom predstojnika ali celo uradne osebe, ki po ZUP nima vseh pogojev (npr. namesto uradnika, ki je de facto vodil postopek, se zapiše pri javno razkriti odločbi kot podpisnik (le) državni sekretar na ministrstvu, ki nima niti strokovnega izpita iz upravnega postopka niti ni s strani ministra pooblaščen za konkretno ali tovrstne zadeve). Del pooblastila uradne osebe, ki je res vodila postopek oz. odločila o zadevi, je vendar tudi odgovornost do strank in celo splošne javnosti ter tako ime ni varovano, pa tudi sicer bi tako prirejena odločba ne bil skladna z izvirnikom, če/ki je predmet razkritja po ZDIJZ.