V postopku izdaje odločbe o pravici stranke na njeno zahtevo (npr. enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS) je pooblaščenec stranke umaknil vlogo. Izdan je bil sklep o ustavitvi postopka, ki je bil pooblaščencu vročen, ni pa še pravnomočen. Pooblaščenec pa želi umik vloge preklicati. Ali je to dopustno v skladu z drugim odstavkom 135. člena ZUP o dovolitvi umika in ustavitvi postopka ter odpravi izdane odločbe v še odprtem pritožbenem roku?

Stranka lahko nastopa v postopku sama ali po pooblaščencu. Glede na prvi odstavek 57. člena ZUP se lahko pooblastilo izda za ves postopek ali samo za posamezna dejanja, lahko pa se tudi časovno omeji. V četrtem odstavku 59. člena ZUP je navedeno, da če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, torej lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.

V skladu s prvim odstavkom 134. člena ZUP lahko stranka - oziroma njen pooblaščenec, če je za to pooblaščen -, delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da kolikor stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh; če se o tem ne izreče, se šteje, da je privolila. Poudariti še gre, da je v sodni praksi (npr. po sklepu VDS U, Pdp 125/2004 z dne 20. 2. 2004) izpostavljeno, da mora biti izjava o umiku resna in zelo jasna.

Prepozen umik zahteve je treba s sklepom zavreči, pri čemer je zoper sklep dovoljena pritožba. Umik zahteve v upravnem postopku je strankina procesna dispozicija, ki ne ustvarja učinkov pravnomočnosti, zato umik na pravnomočnost tudi ni vezan (Hudej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 65).

Če je podan umik zahtevka v mejah zakona, organ izda sklep o ustavitvi postopka, kot določa 135. člen ZUP.

Ker ima izjava o umiku zahteve neposreden učinek, pa je nepreklicljiva in ne more biti pogojna. Ob izraženi volji zakonodajalca, da preklic umika zahteve ni dovoljen, se kot ustrezno ponuja razlaga, da preklic umika zahteve po ZUP ni možen. Če je zahteva umaknjena, se namreč šteje, da ni bila nikoli vložena. Zato ni razloga, da bi morali zaradi varstva pravic strank v postopku odstopiti od jasne namere zakonodajalca in zakonsko besedilo razlagati tako, da bi bil preklic umika zahteve dovoljen (ibidem). Če sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika zahteve še ne bi bil vročen, čeprav izdan, sama časovna omejitev spremembe volje stranke še ne bi nastopila, tako da bi bilo v tem primeru postopek meritorno nadaljevati in ga ustrezno zaključiti. Po vročitvi sklepa o ustavitvi postopka pa umik umika ni dopusten.

V dani situaciji bi sicer lahko umik umika šteli tudi kot pritožbo zoper sklep o ustavitvi, saj se vloge obravnava po vsebini in ne nazivu (falsa nominatio non nocet), čeprav zaradi prej navedenih argumentov o časovni omejitvi umika in nemožnosti umika umika, če ni podanih dodatnih razlogov v novi vlogi za drugačno odločitev, taka pritožba ne bi bila uspešna.

Za isto zadevo, katero je stranka z zahtevo o umiku zadeve uspešno umaknila, pa lahko stranka vlogo vloži ponovno, saj velja, da o stvari še ni bilo odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP), razen če področni predpis to kakorkoli dodatno omejuje. Načeloma namreč pri formalnem zaključku postopka ni učinka materialne pravnomočnosti in tako ni prepovedi ne bis in idem, upoštevati je treba le morebitno vezanost zahtevka na čas oziroma omejitev vlaganja zahtev po času, ki se prek razpolaganja z zahtevki ne more obiti.