Pri organu se vodi inšpekcijski, tj. oficialni upravni postopek zoper stranko, kjer ta s svojo pasivnostjo in stalnimi zdravniškimi opravičili onemogoča izvedbo ogleda tako, da mu onemogoča dostop do objekta oz. predmeta, ki se ga mora pregledati v dokaznem postopku in se nahaja v notranjosti prostorov v lasti oz. posesti inšpekcijskega zavezanca.

Po nekajmesečnem neodzivanju na vabila je stranka na naslov organa poslala zdravniška opravičila za vse mesece nazaj, navezujoč se na po 38. členu ZIN izdane odločbe. V predmetni zadevi obstaja utemeljen sum, da se zavezanec izogiba svojim obveznostim in da so njegova zdravniška opravičila, ki mesečno sovpadajo z vabili inšpektorata, sporna. Ali obstaja možnost preverbe zdravniških opravičil? Kako naj organ učinkovito izvede postopek kljub nasprotovanju zavezane stranke oz. očitnem njenem izmikanju sodelovanja v inšpekcijskem nadzoru?

Inšpekcijski organ, pristojen za določeno področje oz. določen inšpektor vodi postopek v skladu s svojimi pooblastili in na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) poleg nadrejene rabe področnih predpisov, katerih nadzor se izvaja, in podrejene rabe ZUP (po ZIN in 3. členu ZUP).

Inšpekcijski postopek se vodi po uradni dolžnosti, zato inšpektor v okviru tega postopka sam določa način izvedbe postopka oz. posamezna dejanja, ki so potrebna za učinkovit in zakonit postopek. Inšpektor ima na podlagi 19., 20. in 21. člena ZIN med drugim posebna pooblastila, da v okviru nalog inšpekcijskega nadzora pri stranki oz. zavezancu pregleda prostore in vstopi na parcele ter zemljišča teh oseb. V skladu z 20. členom ZIN inšpektor svoj ogled ni dolžan vnaprej napovedati, vendar v praksi inšpektorji svoj ogled ne napovejo le v primeru, ko bi predhodna napoved lahko vplivala na učinkovitost izvedbe ogleda oziroma nadzora (za več glej Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). Ob tem velja izpostaviti smiselnosti najave inšpekcijskega nadzora zmeraj, ko je pričakovati, da je za učinkovito in ažurno obravnavo procesnega dejanja (npr. ogled predmeta, prostora, itd.) potrebna prisotnost inšpekcijskega zavezanca, kot je izpostavljeno tudi v obravnavanem primeru. Inšpekcijskega zavezanca v takšnih primerih inšpektor predhodno obvesti o nameravanem procesnem dejanju (npr. ogled predmeta ali prostora).

Inšpektor ima po citiranih določbah ZIN pravico brez predhodnega obvestila in brez dovoljenja zavezanca oz. njegove odgovorne osebe ne glede na delovni čas vstopiti v prostore in objekte, na zemljišča in parcele ter k opremi in napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno. V teh primerih si mora inšpektor za vstop v prostor pridobiti odločbo pristojnega sodišča. Nadalje ima inšpektor pravico vstopiti v prostor mimo volje zavezanca ob pomoči policije, v kolikor zavezanec ob neupravičenih razlogih ne dovoli vstopa v prostore ali objekt. Posebej pa kaže opozoriti na odločbo US U-I-40/12-31 z dne 11. 4. 2013, po kateri tudi ogled poslovnega prostora uživa ustavno varstvo nedotakljivosti stanovanja oz. prostorsko zasebnost (36. člen Ustave RS, prim. 202. člen ZUP). V danem primeru se tako lahko javni interes zavaruje oz. učinkovit ugotovitveni in dokazni postopek izpelje brez ali mimo sodelovanja stranke kot lastnika objekta, ki je predmet ogleda, le prek pridobitve sodne odločbe, ki upravnemu organu dopusti poseg v ustavno pravico glede na izkazano ogroženost javne koristi kot predmeta oficialnega postopka.

Če neko procesno vprašanje ali institut v okviru inšpekcijskega upravnega postopka ni urejeno z ZIN, pa ravna organ po pravilih, določenih v ZUP. To pomeni, da v primeru, ko stranka kot upravičen razlog za neodziv na vabilo omogočiti ogled objekta oz. predmeta v njegovi posesti oz. lasti, predloži zdravniško opravičilo, se to presoja kot javna listina v skladu z določbami 169. člena do 177. člena ZUP. Posebnost javnih listin je njihova dokazna vrednost, saj za vsebino javne listine velja domneva resničnosti le te, ne pa absolutna resničnost. Gre za domnevo, ki se lahko izpodbija oz. dokazuje nasprotno. Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in običajno v nasprotju z zasebnim interesom zavezane stranke, je za preverbo resničnosti zdravniškega opravičila tako pristojen oz. odgovoren organ, ki vodi nadzor. Če organ dvomi o pristnosti predložene listine, mora to preveriti pri izdajatelju (za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 169. členu). Organ oz. uradna oseba, ki vodi postopek, torej lahko dvomi o pristnosti zdravniškega opravičila in se o tem (mora) prepriča(ti) pri izdajatelju listine, tj. pri uradni osebi, ki je strokovno usposobljena za presojo zdravstvenega stanja posameznika (za slednje glej npr. tudi sodne odločbe iz civilnega in kazenskega postopka, ki so smiselno upoštevne tudi za upravne zadeve, VSM Sodba in sklep I Cp 939/2018 z dne 24. 4. 2019 in VSL Sklep II Kp 19859/2010 z dne 18. 2. 2020).

V primerih, ko prihaja do izmikanja zavezanih strank v postopkih po uradni dolžnosti, predvsem ko gre za fizično preprečevanje (npr. z preprečevanjem vstopa v nek prostor, kjer je potrebno izvesti procesno dejanje, kot je ogled) ima organ torej možnost, da si za vstop v prostore in domnevno zdravniško pogojeno izmikanje zavezane stranke zagotovi pravno podlago za izpeljavo zadevnih dokazil. Težavnost dokazovanja (prek dovolitve vstopa s strani sodišča ali preverjanja zdravniških listin) pa organ ne odvezuje, da ne bi skušal optimalno zavarovati javno korist po področnem zakonu, torej izpeljati učinkovit postopek in po potrebi na podlagi ugotovljenih dejstev odrediti ustrezne ukrepe.

Poleg tega ZIN v 38. členu določa prekrškovno odgovornost inšpekcijskega zavezanca, če ta s svojimi ravnanji ali pasivnostjo ali izmikanjem ovira ali celo preprečuje izvedbo inšpekcijskega postopka (glej primer Postopanje (inšpekcijskega) organa, ko stranka ne izvede naloženega v odločbi).