Upravni organ je izdal odločbo, v kateri je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje, namreč stranki ni bilo naloženih natanko toliko pravic, kot ji jih glede na njen dejanski stan in glede na pogoje, določene v področnih predpisih, pripada. Odločba je bila stranki vročena in je že dokončna. Na kakšen način lahko upravni organ popravi tako napako?

V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Odločba, ki je bila izdana na podlagi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, je nazakonita. Tako odločbo se lahko izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Z rednimi pravnimi sredstvi je dovoljeno izpodbijati odločbo, ki še ni dosegla pravnega stanja dokončnosti, z izrednimi pravnimi sredstvi pa dokončne in pravnomočne odločbe. Slednje je dovoljeno izpodbijati tudi v upravnem sporu, vendar po predhodnem izčrpanju rednih pravnih sredstev (pritožbe), če so ta na voljo (prvi odstavek 6. člena Zakon o upravnem sporu (pisrs.si) , ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in novele).

V obravnavanem primeru lahko postopek poprave sprožita stranka in nadzorstveni organ.

Stranka lahko sproži upravni spor pred Upravnim sodiščem, v katerem bo Upravno sodišče pozvalo upravni organ k odgovoru na tožbo, pri tem pa bo upravni organ lahko uporabil izredno pravno sredstvo spremembe ali odprave odločbe v zvezi z upravnim sporom, ki ga ureja 273. člen ZUP. To pomeni, da bo upravni organ kot odgovor na tožbo prvotno nepravilno odločbo odpravil in izdal novo ter s tem ugodil tožbi. Upravno sodišče bo v tem primeru ustavilo upravni spor. V kolikor stranka zoper izdano odločbo ne bo vložila tožbe na Upravno sodišče, bo postala odločba pravnomočna in formalno zakonita, kljub neresničnim podatkom.


Prav tako pa lahko nadzorstveni organ v skladu z 274. členom ZUP (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) že vročeno odločbo razveljavi, če gre za očitno napako pri uporabi materialne zakonodaje (drugi odstavek 274. člena ZUP). Kršitev je očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje. Če je kršitev možno ugotoviti le posredno, s preverjanem pravilnosti dejanskega stanja, ne gre za očitno kršitev. To torej pomeni, da napačna uporaba materialnega prava zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ne šteje za očitno kršitev materialnega predpisa. Torej le zaradi nepravilno/nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici (glej Breznik et. al., Komentar ZUP, 2008, str. 741). To izredno pravno sredstvo lahko uporabi izključno nadzorstveni organ in ne izdajatelj odločbe, pri čemer je nadzorstveni organ organ druge stopnje, če ni organa druge stopnje pa tisti, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki je odločbo izdal (276. člen ZUP).