Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja - Zgodovina strani

Zc3981 ob 23:12, 9. januar 2023

2023-01-09T23:12:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 01:12, 10. januar 2023
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />~~[[Category]]~~		<comments />

	[[Kategorija:Združitev postopkov]]		[[Kategorija:Združitev postopkov]]
	~~[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]~~

Zc3981 ob 23:05, 9. januar 2023

2023-01-09T23:05:49Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 01:05, 10. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja?<br> ==		== '''Zadeva: '''Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja?<br> ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 9. 2012		'''Datum odgovora:''' 20. 9. 2012, pregled 9. 1. 2023

	'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Na temelju načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]), varstva pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) ter načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#15._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) mora organ postopek voditi hitro, da stranke čim lažje zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, pri tem pa se jim zagotavljajo vsa procesna jamstva (pravice), ki jih gredo v postopku.		Na temelju načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]), varstva pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) ter načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) mora organ postopek voditi hitro, da stranke čim lažje zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, pri tem pa se jim zagotavljajo vsa procesna jamstva (pravice), ki jih gredo v postopku.

	Kot izraz načela ekonomičnosti je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen\|130. člen ZUP]]). Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9).		Kot izraz načela ekonomičnosti je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen\|130. člen ZUP]]). Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9).

Mitjad ob 19:05, 9. julij 2013

2013-07-09T19:05:08Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:05, 9. julij 2013
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Na temelju načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]), varstva pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) ter načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#15._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) mora organ postopek voditi hitro, da stranke čim lažje zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, pri tem pa se jim zagotavljajo vsa procesna jamstva (pravice), ki jih gredo v postopku.		Na temelju načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]), varstva pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) ter načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#15._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) mora organ postopek voditi hitro, da stranke čim lažje zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, pri tem pa se jim zagotavljajo vsa procesna jamstva (pravice), ki jih gredo v postopku.

	Kot izraz načela ekonomičnosti je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen\|130. člen ZUP]]). Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9).		Kot izraz načela ekonomičnosti je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen\|130. člen ZUP]]). Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9).

	Zgoraj omenjeni pogoji se nanašajo na istovrstne upravne zadeve, kar po naravi stvari pomeni, da ni mogoče združevati postopkov z različnimi predmeti odločanja, ko se odloča na eni strani o materialnih pravicah ali pravnih koristih, na drugi strani pa o materialnih obveznostih, četudi te temeljijo na istem dejanskem stanju. Če pa je po naravi stvari s področnim zakonom odločitev o pravici, vezana na hkratno odločitev o s tem povezani obveznosti, gre zaradi področne ureditve za eno upravno zadevo, o kateri se odloča v istem postopku. Kolikor pa '''področni zakoni tega ne predvidevajo, po ZUP ni pogojev za združevanje postopka'''. Velja, da v tistih upravnih zadevah, kjer '''področni zakon normativno ločuje med odločanjem o pravici in obveznosti (kot v danem primeru), čeprav je odločitev o obveznosti vezana na odločitev o pravici, da postopkov ni mogoče združevati'''. Praviloma '''mora biti v takem primeru odločitev o pravici (oziroma zavrnitvi zahtevka) izvršljiva '''(praviloma dokončna, če področni predpis ne določa izvršljivosti s pravnomočnostjo ali z vročitvijo, gl. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člen ZUP]]), '''da organ sploh začne samostojen postopek za naložitev obveznosti'''. Glede na navedeno ni mogoče združevati postopkov in o različnih predmetih postopka (pravicah in obveznostih), ki so medsebojno odvisne, odločati v enem postopku z enim upravnim aktom.		Zgoraj omenjeni pogoji se nanašajo na istovrstne upravne zadeve, kar po naravi stvari pomeni, da ni mogoče združevati postopkov z različnimi predmeti odločanja, ko se odloča na eni strani o materialnih pravicah ali pravnih koristih, na drugi strani pa o materialnih obveznostih, četudi te temeljijo na istem dejanskem stanju. Če pa je po naravi stvari s področnim zakonom odločitev o pravici, vezana na hkratno odločitev o s tem povezani obveznosti, gre zaradi področne ureditve za eno upravno zadevo, o kateri se odloča v istem postopku. Kolikor pa '''področni zakoni tega ne predvidevajo, po ZUP ni pogojev za združevanje postopka'''. Velja, da v tistih upravnih zadevah, kjer '''področni zakon normativno ločuje med odločanjem o pravici in obveznosti (kot v danem primeru), čeprav je odločitev o obveznosti vezana na odločitev o pravici, da postopkov ni mogoče združevati'''. Praviloma '''mora biti v takem primeru odločitev o pravici (oziroma zavrnitvi zahtevka) izvršljiva '''(praviloma dokončna, če področni predpis ne določa izvršljivosti s pravnomočnostjo ali z vročitvijo, gl. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člen ZUP]]), '''da organ sploh začne samostojen postopek za naložitev obveznosti'''. Glede na navedeno ni mogoče združevati postopkov in o različnih predmetih postopka (pravicah in obveznostih), ki so medsebojno odvisne, odločati v enem postopku z enim upravnim aktom.

	Ne glede na to, ali področni zakon določa "zamenjavo dovoljenja", opozarjamo, da gre pri tem za meritorno odločanje o (novem) dovoljenju oziroma novi upravni zadevi, zato se nova zahteva oziroma njena obravnava ne nanaša na isti predmet kot v postopku odvzema in se zahteva ne zavrže (kot bi se ob odločanju dvakrat v istem na temelju 4. točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]). Če materialni pogoji za »zamenjavo« oziroma izdajo novega dovoljenja oziroma priznanja (oziroma "podaljšanja") pravice z novo odločbo niso izpolnjeni, se zahteva ob neizpolnitvi pogojev v novem postopku z odločbo '''zavrne'''.<br>		Ne glede na to, ali področni zakon določa "zamenjavo dovoljenja", opozarjamo, da gre pri tem za meritorno odločanje o (novem) dovoljenju oziroma novi upravni zadevi, zato se nova zahteva oziroma njena obravnava ne nanaša na isti predmet kot v postopku odvzema in se zahteva ne zavrže (kot bi se ob odločanju dvakrat v istem na temelju 4. točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]). Če materialni pogoji za »zamenjavo« oziroma izdajo novega dovoljenja oziroma priznanja (oziroma "podaljšanja") pravice z novo odločbo niso izpolnjeni, se zahteva ob neizpolnitvi pogojev v novem postopku z odločbo '''zavrne'''.<br>
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />[[Category]]		<comments />[[Category]]

	[[~~Category~~:~~Združitev_postopkov~~]] [[~~Category~~:~~Kdaj_izdati_dopis~~/odločbo/sklep/drugo?~~_in_vrste_odločb_~~(~~_začasna~~,~~_dopolnilna~~)]]		[[Kategorija:Združitev postopkov]]
			[[Kategorija:Kdaj izdati dopis/odločbo/sklep/drugo? in vrste odločb (začasna, dopolnilna)]]

Wikius ob 05:48, 10. oktober 2012

2012-10-10T05:48:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:48, 10. oktober 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja?<br> ==		== '''Zadeva: '''Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja?<br> ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 9. 2012~~<br>~~		'''Datum odgovora:''' 20. 9. 2012

			'''Status uporabnika''': uradna oseba, ki vodi upravni postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja na Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja

2012-09-22T12:49:30Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja na Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja

Nova stran

== '''Zadeva: '''Združitev upravnih zadev z različnim predmetom odločanja? ==

'''Datum odgovora:''' 20. 9. 2012 

== '''Vprašanje:''' ==

Organ je prejel zahtevo za zamenjavo dovoljenja kot upravne odločbe, zaradi izteka veljavnosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da stranka ne izpolnjuje materialnih pogojev za (ponovno) izdajo. Ker je neizdaja dovoljenja vezana na uvedbo dodatnega postopka za odvzem predmetov (npr. orožja), je vprašanje, ali organ lahko o obeh zadevah odloči v istem postopku z izdajo enega upravnega akta? 

== '''Odgovor:''' ==

Na temelju načela zakonitosti ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen|6. člen ZUP]]), varstva pravic strank in javnih koristi ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člen ZUP]]) ter načela ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#15._.C4.8Dlen|14. člen ZUP]]) mora organ postopek voditi hitro, da stranke čim lažje zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, pri tem pa se jim zagotavljajo vsa procesna jamstva (pravice), ki jih gredo v postopku.

Kot izraz načela ekonomičnosti je z ZUP omogočena tudi združitev več upravnih zadev in njihova obravnava v enem postopku, kar posledično pomeni tudi izdajo ene odločbe o več materialnih zahtevkih oziroma o več materialnih pravicah in obveznostih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: vse upravne zadeve, ki naj se združijo, se morajo nanašati na isto ali podobno dejansko stanje, isto pravno podlago in (stvarno ter krajevno) pristojnost istega organa, pri tem pa ni pomembno, ali gre za pravice ali obveznosti ene ali več strank (gl. [[Zak:ZUP#130._.C4.8Dlen|130. člen ZUP]]). Z združitvijo več zadev in njihovo obravnavo v istem postopku se omogoča organu, da ugotovitvena in dokazna dejanja v postopku opravi zgolj enkrat, ker bi jih sicer praviloma moral ponavljati. Zato je v več upravnih zadevah mogoče odločiti prej, kot če bi se obravnavale ločeno, neodvisno druga od druge, stranki(am) in organu pa bi nastali nepotrebni stroški (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 148-9).

Zgoraj omenjeni pogoji se nanašajo na istovrstne upravne zadeve, kar po naravi stvari pomeni, da ni mogoče združevati postopkov z različnimi predmeti odločanja, ko se odloča na eni strani o materialnih pravicah ali pravnih koristih, na drugi strani pa o materialnih obveznostih, četudi te temeljijo na istem dejanskem stanju. Če pa je po naravi stvari s področnim zakonom odločitev o pravici, vezana na hkratno odločitev o s tem povezani obveznosti, gre zaradi področne ureditve za eno upravno zadevo, o kateri se odloča v istem postopku. Kolikor pa '''področni zakoni tega ne predvidevajo, po ZUP ni pogojev za združevanje postopka'''. Velja, da v tistih upravnih zadevah, kjer '''področni zakon normativno ločuje med odločanjem o pravici in obveznosti (kot v danem primeru), čeprav je odločitev o obveznosti vezana na odločitev o pravici, da postopkov ni mogoče združevati'''. Praviloma '''mora biti v takem primeru odločitev o pravici (oziroma zavrnitvi zahtevka) izvršljiva '''(praviloma dokončna, če področni predpis ne določa izvršljivosti s pravnomočnostjo ali z vročitvijo, gl. [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen|224. člen ZUP]]), '''da organ sploh začne samostojen postopek za naložitev obveznosti'''. Glede na navedeno ni mogoče združevati postopkov in o različnih predmetih postopka (pravicah in obveznostih), ki so medsebojno odvisne, odločati v enem postopku z enim upravnim aktom.

Ne glede na to, ali področni zakon določa "zamenjavo dovoljenja", opozarjamo, da gre pri tem za meritorno odločanje o (novem) dovoljenju oziroma novi upravni zadevi, zato se nova zahteva oziroma njena obravnava ne nanaša na isti predmet kot v postopku odvzema in se zahteva ne zavrže (kot bi se ob odločanju dvakrat v istem na temelju 4. točke prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen|129. člena ZUP]]). Če materialni pogoji za »zamenjavo« oziroma izdajo novega dovoljenja oziroma priznanja (oziroma "podaljšanja") pravice z novo odločbo niso izpolnjeni, se zahteva ob neizpolnitvi pogojev v novem postopku z odločbo '''zavrne'''. 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />[[Category]]

[[Category:Združitev_postopkov]] [[Category:Kdaj_izdati_dopis/odločbo/sklep/drugo?_in_vrste_odločb_(_začasna,_dopolnilna)]]