Zavrženje zahteve o že odločeni zadevi - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-09-11T15:20:48Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:20, 11. september 2024
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	*upravni postopek je začet pravočasno oziroma v roku, ki/če ga določa materialni predpis,		*upravni postopek je začet pravočasno oziroma v roku, ki/če ga določa materialni predpis,
	*v isti stvari ne teče upravni ali sodni postopek;		*v isti stvari ne teče upravni ali sodni postopek;
	*v isti stvari ni odločeno s pravnomočnim upravnim aktom, s katerim je stranka pridobila pravico ali pravno korist ali ji je bila naložena obveznost;		*v isti stvari ni odločeno s pravnomočnim upravnim aktom, s katerim je stranka pridobila pravico ali pravno korist ali ji je bila naložena obveznost (glej tudi npr. sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23. 8. 2017).
	<p>V postopkih na zahtevo stranke se dodatno presoja še, ali stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist in ali je bil v isti stvari zahtevek stranke zavrnjen, a se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. Poleg omenjenih pogojev sicer organ ugotavlja še, ali je pristojen za obravnavo zahtevka stranke in ali je vloga formalno popolna.</p><p>'''Preizkus vloge v smislu, ali v isti stvari teče upravni ali sodni postopek, '''pomeni, da mora organ ugotoviti, ali se pred istim ali v določenih primerih lahko tudi drugim organom že vodi upravni postopek o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti določene stranke ter ali se morebiten »nov« postopek nanaša na isto dejansko stanje. Povedano drugače, ugotoviti mora, ali se ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zadeve, morda že vodi postopek oziroma odloča oziroma ali je bilo o tem že pravomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, pravno korist ali ji je naložena obveznost. S tem se zagotavlja izvrševanje temeljnega pravnega pravila, da se '''o isti stvari ne smeta teči dva postopka in da se o isti stvari ne odloča dvakrat (''ne bis in idem'')'''. Ker gre za isto stvar, ki se zaključi s pravnomočnim upravnim aktom, se to nanaša na postopke, ki se obravnavajo '''na prvi stopnji, drugi stopnji ali v postopku pred sodiščem.'''</p><p>Prvostopenjski organ je o tem, da se vodi upravni postopek ~~na drugi stopnji~~ ali pred sodiščem, '''seznanjen s tem, da je dokumentacijo upravne zadeve odstopil '''v reševanje instančnemu organu ali sodišču. Kolikor mu dokumentacija ni vrnjena, lahko sklepa, da je postopek (še) v teku. V primeru dvoma se '''opravi poizvedba''' pri instančnem organu ali sodišču.</p><p>Če je stvarna pristojnost za odločanje na prvi stopnji razpršena med različne organe, bi organ v primeru dvoma, ali je postopek v teku tudi pri drugem organu, prav tako lahko opravil poizvedbo. Največkrat pa za to ni potrebe, ker je v raznih uradnih evidencah evidentirano, da se postopek vodi pri določenem organu, zato zadostuje le ~~vpogled.</p>~~		<p>V postopkih na zahtevo stranke se dodatno presoja še, ali stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist in ali je bil v isti stvari zahtevek stranke zavrnjen, a se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. Poleg omenjenih pogojev sicer organ ugotavlja še, ali je pristojen za obravnavo zahtevka stranke in ali je vloga formalno popolna (več v Koval in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, tudi glede opcije reševanja spregleda manka procesnih predpostavk ali njihovega prenehanja po že uvedenem (meritornem) postopku oz. po izdaji določbe s pravnimi sredstvi).</p>
			<p>'''Preizkus vloge v smislu, ali v isti stvari teče upravni ali sodni postopek, '''pomeni, da mora organ ugotoviti, ali se pred istim ali v določenih primerih lahko tudi drugim organom že vodi upravni postopek o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti določene stranke ter ali se morebiten »nov« postopek nanaša na isto dejansko stanje. Povedano drugače, ugotoviti mora, ali se ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zadeve, morda že vodi postopek oziroma odloča oziroma ali je bilo o tem že pravomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, pravno korist ali ji je naložena obveznost. S tem se zagotavlja izvrševanje temeljnega pravnega pravila, da se '''o isti stvari ne smeta teči dva postopka in da se o isti stvari ne odloča dvakrat (''ne bis in idem'')'''. Ker gre za isto stvar, ki se zaključi s pravnomočnim upravnim aktom, se to nanaša na postopke, ki se obravnavajo '''na prvi stopnji, drugi stopnji ali v postopku pred sodiščem.'''</p>
	~~<p>~~''' (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). </p>		<p>'''Prvostopenjski organ''' je o tem, da se vodi upravni postopek pred drugostopenjskim organom ali pred sodiščem, '''seznanjen s tem, da je dokumentacijo upravne zadeve odstopil '''v reševanje instančnemu organu ali sodišču. Kolikor mu dokumentacija ni vrnjena, lahko sklepa, da je postopek (še) v teku. V primeru dvoma se '''opravi poizvedba''' pri instančnem organu ali sodišču.</p>
	<p>V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  </p>		<p>Če je stvarna pristojnost za odločanje na prvi stopnji razpršena med različne organe, bi organ v primeru dvoma, ali je postopek v teku tudi pri drugem organu, prav tako lahko opravil '''poizvedbo.''' Največkrat pa za to ni potrebe, ker je v raznih uradnih evidencah evidentirano, da se postopek vodi pri določenem organu, zato zadostuje le''' vpogled.'''</p>
	'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka.<br>		<p>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-09-11T15:15:40Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:15, 11. september 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>Upravni postopek se začne ~~pred pristojnim organom~~ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). ~~V zadevah~~, ~~v katerih je po zakonu~~ ali ~~po naravi zadeve za začetek upravnega~~ postopka in za ~~sam postopek potrebna zahteva stranke~~, ~~sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (~~[[Zak:ZUP#~~128~~. .C4.8Dlen{{!}}~~128~~. člen ZUP]]~~). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti.~~ '''~~V primeru~~, ~~da stvar~~, ~~na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva~~, jo ~~upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih~~, ~~in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma~~, ~~po ZUP ne more~~ biti stranka, ~~ko zahteva ni bila vložena~~ v ~~predpisanem~~ roku ~~in v primeru~~, če ~~se o~~ isti upravni ~~zadevi že vodi upravni postopek~~ ali sodni postopek~~, ali je bilo o njej že pravnomočno~~ odločeno, pa je stranka ~~z odločbo~~ pridobila ~~kakšne pravice,~~ ali so ji ~~bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če~~ je bila ~~izdana zavrnilna odločba~~ in se dejansko stanje ~~ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek,~~ ni spremenilo.~~''' Ni nujno, da~~ organ ~~zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo~~, je ~~dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129~~. ~~člen ZUP]]). ~~</p><p>~~V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem~~, ~~upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled.~~ '''Če se ~~dvomi~~ oziroma ~~sumi, da~~ je bilo ~~morebiti~~ o ~~zadevi~~ že odločeno ~~mora organ~~, ~~ki razpolaga z vlogo zaprositi organ~~, ~~ki naj bi že odločil~~ o ~~zadevi~~'''. '''~~Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ~~, ~~če obstaja sum, da je zadeva~~ v postopku ~~ali je morebiti postopek zaključen~~.''' ~~V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski~~ organ~~, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago~~, da ~~natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni~~ postopek ~~in upravni spor~~, ~~2023~~, ~~str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo~~ v ~~mejah~~ ali ~~teritoriju svoje krajevne pristojnosti~~. ~~Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi~~, ~~ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov~~ (~~npr. uredbe vlade~~). ~~Žal~~ pri ~~tem včasih prihaja do neujemanja območij~~, ~~tako da morajo stranke~~ v ~~praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve~~ v ~~različnih regijskih centrih (npr~~. ~~58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi~~, ~~če področni predpis ne določa drugače in če~~ je ~~za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam~~, ~~str. 87)~~. ~~ ~~</p>		<p>Upravni postopek se začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). Ne glede na predmet odločanja (pravica, pravna korist ali obveznost) oziroma način '''začetka postopka, morajo biti za izpolnjeni naslednje predpostavke, kot jih določa zlasti '''[[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]''':'''</p>
			*v postopku se odloča o upravni zadevi, to je pravici, pravni koristi ali obveznosti s področja upravnega prava, ki jo vzpostavi materialni zakon,
			*oseba, ki nastopa kot stranka v postopku je sposobna biti stranka, kar pomeni, da ima pravno sposobnost in stvarno oziroma procesno legitimacijo;
			*upravni postopek je začet pravočasno oziroma v roku, ki/če ga določa materialni predpis,
			*v isti stvari ne teče upravni ali sodni postopek;
			*v isti stvari ni odločeno s pravnomočnim upravnim aktom, s katerim je stranka pridobila pravico ali pravno korist ali ji je bila naložena obveznost;
			<p>V postopkih na zahtevo stranke se dodatno presoja še, ali stranka uveljavlja svojo pravico ali pravno korist in ali je bil v isti stvari zahtevek stranke zavrnjen, a se pravno in dejansko stanje ni spremenilo. Poleg omenjenih pogojev sicer organ ugotavlja še, ali je pristojen za obravnavo zahtevka stranke in ali je vloga formalno popolna.</p><p>'''Preizkus vloge v smislu, ali v isti stvari teče upravni ali sodni postopek, '''pomeni, da mora organ ugotoviti, ali se pred istim ali v določenih primerih lahko tudi drugim organom že vodi upravni postopek o isti pravici, pravni koristi ali obveznosti določene stranke ter ali se morebiten »nov« postopek nanaša na isto dejansko stanje. Povedano drugače, ugotoviti mora, ali se ob nespremenjenem pravnem in dejanskem stanju zadeve, morda že vodi postopek oziroma odloča oziroma ali je bilo o tem že pravomočno odločeno in je stranka pridobila pravico, pravno korist ali ji je naložena obveznost. S tem se zagotavlja izvrševanje temeljnega pravnega pravila, da se '''o isti stvari ne smeta teči dva postopka in da se o isti stvari ne odloča dvakrat (''ne bis in idem'')'''. Ker gre za isto stvar, ki se zaključi s pravnomočnim upravnim aktom, se to nanaša na postopke, ki se obravnavajo '''na prvi stopnji, drugi stopnji ali v postopku pred sodiščem.'''</p><p>Prvostopenjski organ je o tem, da se vodi upravni postopek na drugi stopnji ali pred sodiščem, '''seznanjen s tem, da je dokumentacijo upravne zadeve odstopil '''v reševanje instančnemu organu ali sodišču. Kolikor mu dokumentacija ni vrnjena, lahko sklepa, da je postopek (še) v teku. V primeru dvoma se '''opravi poizvedba''' pri instančnem organu ali sodišču.</p><p>Če je stvarna pristojnost za odločanje na prvi stopnji razpršena med različne organe, bi organ v primeru dvoma, ali je postopek v teku tudi pri drugem organu, prav tako lahko opravil poizvedbo. Največkrat pa za to ni potrebe, ker je v raznih uradnih evidencah evidentirano, da se postopek vodi pri določenem organu, zato zadostuje le vpogled.</p>

			<p>''' (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). </p>
			<p>V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  </p>
	'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka.<br>		'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU */

2024-09-11T15:09:02Z

Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:09, 11. september 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi ~~- V USKLAJEVANJU~~''' ==		== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi''' ==

	'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2024-09-11T13:24:57Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:24, 11. september 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno? ~~Kdo odloči o ponovni zahtevi?~~<br>		Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno? <br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2024-09-11T13:24:38Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:24, 11. september 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~Kdaj lahko upravni organ zahtevo zavrže?~~ Kako naj organ ve, da že teče sodni postopek ~~o neki zadevi~~ ali da je bilo o zadevi že odločeno? Kdo odloči o ponovni zahtevi?<br>		Kako naj organ ve, da v isti zadevi teče sodni postopek ali da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno odločeno? Kdo odloči o ponovni zahtevi?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

DV2228 ob 13:06, 11. september 2024

2024-09-11T13:06:48Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:06, 11. september 2024
Vrstica 16:		Vrstica 16:

	<comments />		<comments />
			[[Category:Zahtevki]] [[Category:Vloge in jezik]]

DV2228 ob 13:05, 11. september 2024

2024-09-11T13:05:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:05, 11. september 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' ~~vneseš besedilo zadeve~~ ==		== '''Zadeva: Zavrženje zahtevka o že odločeni zadevi - V USKLAJEVANJU''' ==

	'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' ~~stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) /~~ uradna oseba, ki vodi upravni postopek ~~/ javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo~~		'''Datum odgovora:''' 10. 9. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~vneseš besedilo vprašanja~~<br>		Kdaj lahko upravni organ zahtevo zavrže? Kako naj organ ve, da že teče sodni postopek o neki zadevi ali da je bilo o zadevi že odločeno? Kdo odloči o ponovni zahtevi?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	~~vneseš besedilo odgovora~~ <br>		<p>Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). V zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana ([[Zak:ZUP#128. .C4.8Dlen{{!}}128. člen ZUP]]). Organ mora sprva zahtevo preveriti oz. preizkusiti. '''V primeru, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, jo upravni organ s sklepom zavrže. Organ vlogo s sklepom zavrže tudi v naslednjih primerih, in sicer ko vložnik vloge ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po ZUP ne more biti stranka, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku in v primeru, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile že naložene kakšne obveznosti (glej sklep UPRS [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111412056 IV U 86/2017-9] z dne 23.08.2017). Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.''' Ni nujno, da organ zahtevo zavrže na začetku, ampak jo lahko tudi kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe, če so podani prej omenjeni razlogi. Zoper sklep, s katerim organ zavrže zahtevo, je dovoljena pritožba  ([[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člen ZUP]]). </p><p>V informacijske podatke sodišč oziroma njihov sistem, upravnim organom ni omogočen oziroma dovoljen vpogled. '''Če se dvomi oziroma sumi, da je bilo morebiti o zadevi že odločeno mora organ, ki razpolaga z vlogo zaprositi organ, ki naj bi že odločil o zadevi'''. '''Upravni organ mora prav tako zaprositi omenjeni organ, če obstaja sum, da je zadeva v postopku ali je morebiti postopek zaključen.''' V praksi so taki primerni redki, saj odloča stvarno in krajevno pristojen organ. Stvarno pristojnost organov praviloma določajo področni zakoni. Včasih ti opredelijo le prvostopenjski organ, včasih hkrati določijo še krajevno pristojnost, neredko pa področni zakon le poda podlago, da natančneje pristojnost določijo izvedbeni predpisi (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 85). Vsak organ lahko odloča o upravnih zadevah samo v mejah ali teritoriju svoje krajevne pristojnosti. Krajevno pristojnost praviloma določajo izvedbeni predpisi, ki opredeljujejo organizacijo upravnih organov (npr. uredbe vlade). Žal pri tem včasih prihaja do neujemanja območij, tako da morajo stranke v praksi za različne upravne zadeve iz istega naselja opravljati zadeve v različnih regijskih centrih (npr. 58 upravnih enot). Krajevna pristojnost organa se določi, če področni predpis ne določa drugače in če je za isto zadevo pristojnih več istovrstnih stvarno pristojnih organov (prav tam, str. 87).  </p>

	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti\|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		'''Da organ na prvi stopnji upravnega postopka odloči o že odločeni zadevi, mora biti ta s strani sodišča npr. upravnega sodišča odpravljena''', kar se zgodi v primeru, če tožnik s tožbo uspe. Tožnik je praviloma oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta in z odločitvijo ni zadovoljna, ali oseba, ki je po 142. členu ZUP ali po posebnem zakonu zahtevala vstop v upravni postopek in je izkazala za to pravni interes. Na nasprotni strani v upravnem sporu je toženec na primer država. Toženca oz. v tem primeru državo zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Če ni dovoljena pritožba, je to prvostopenjski organ, če je dovoljena, pa drugostopenjski organ, čeprav bo tožnik izpodbijal prvostopenjski vsebinski akt, razen če je drugostopenjski organ vsebinsko, meritorno odločil s svojo odločbo (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 303). Torej prvostopenjski organ načeloma v postopek na upravnem sodišču ni vključen, zato je nujna komunikacija med prvostopenjskim organom npr. centrom za socialno delo in pristojnim ministrstvom na drugi stopnji, da slednje obvesti prvostopenjski organ o odpravljeni odločbi, saj bo le tako prvostopenjski organ odločil ponovno. Prejšnja odločitev v tem primeru ne velja, saj je odpravljena, kar pomeni, da ni imela nikakršnega učinka.<br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

DV2228: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

2024-09-11T12:53:18Z

Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Nova stran

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />