Začetek postopka po uradni dolžnosti - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-02-26T08:51:11Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:51, 26. februar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).		Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).

	Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek (ur.), Komentar ZUP, 2004, str. 393).		Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek (ur.), Komentar ZUP, 2004, str. 393).

	Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo'''<span style="line-height: 1.5em;"> postopka </span>'''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> v razmerju do stranke</span>''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/00 in nasl.). </span>		Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo'''<span style="line-height: 1.5em;"> postopka </span>'''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> v razmerju do stranke</span>''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/00 in nasl.). </span>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-26T07:14:41Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:14, 26. februar 2024
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>
	<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>		<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>
	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno ~~uvedbe~~ postopka, čeprav je meja neredko zabrisana.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo glede na pogoje zakona za uvedbo postopka, in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ~~ZUP in ZIN ter tudi~~ 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, ampak se šele ugotavlja predpostavke za njegovo uvedbo. Zato se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe, z odločbo ali sklepom. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (npr. okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni, a le če je očitno, do npr. okoljske škode oziroma prizadetosti javnega interesa po področnem zakonu ni prišlo. Kolikor pa bi npr. ogled in analize lahko vplivala na procesni in materialni položaj stranke, bi v dvomu - nenazadnje v smislu poštenega postopka - vendar šteli, da je postopek že uveden.		'''Ugotavljanje določenih okoliščin po področnem zakonu za uvedbo postopka (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno začetka postopka, čeprav je meja neredko zabrisana.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo glede na pogoje zakona za uvedbo postopka, in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, ampak se šele ugotavlja predpostavke za njegovo uvedbo. Zato se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe, z odločbo ali sklepom. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (npr. okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni, a le če je očitno, do npr. okoljske škode oziroma prizadetosti javnega interesa po področnem zakonu ni prišlo. Kolikor pa bi npr. ogled in analize lahko vplivala na procesni in materialni položaj stranke, bi v dvomu - nenazadnje v smislu poštenega postopka - vendar šteli, da je postopek že uveden.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-26T07:13:42Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:13, 26. februar 2024
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).		Upravni postopek po ZUP se lahko začne na dva alternativna načina, odvisno od interesa, ki se uveljavlja (strankin ali javni), in sicer na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti ([[Zak:ZUP#125._.C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]). '''Po uradni dolžnosti se postopek začne, če zakon ali na zakon oprt predpis tako določa, ali če to terja varstvo javnega interesa ali javne koristi določene z zakonom''' (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 146).

	Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko ~~organ skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju ustrezno evidentira novo upravno zadevo, ali~~ ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek, Komentar k ZUP, 2004, str. 393).		Po uradni dolžnosti je postopek začet v trenutku, ko organ opravi v ta namen kakršno koli '''dejanje''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), '''a mora iti za dejanje '''v razmerju do stranke''', ne le notranje poslovanje organa'''. Le redko se po ZUP o začetku postopka izda kak akt (npr. sklep o dovolitvi obnove postopka, gl. prvi odstavek [[Zak:ZUP#268._.C4.8Dlen{{!}}268. člena ZUP]]). Za začetek postopka bo veljal npr. trenutek, ko ko uradna oseba, ki vodi postopek, začne s pridobivanjem in izvajanjem dokazov v upravnem postopku z namenom odločitve o zadevi pri začetku postopka izven uradnih prostorov organa (npr. na terenu pri inšpekcijskem postopku) (Jerovšek (ur.), Komentar ZUP, 2004, str. 393).

	Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo'''<span style="line-height: 1.5em;"> postopka </span>'''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> v razmerju do stranke</span>''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/00 in nasl.). </span>		Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo'''<span style="line-height: 1.5em;"> postopka </span>'''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> v razmerju do stranke</span>''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/00 in nasl.). </span>
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>
	<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>		<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>
	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, ~~zato '''~~se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom~~'''~~. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.		'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka, čeprav je meja neredko zabrisana.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo glede na pogoje zakona za uvedbo postopka, in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, ampak se šele ugotavlja predpostavke za njegovo uvedbo. Zato se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe, z odločbo ali sklepom. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (npr. okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni, a le če je očitno, do npr. okoljske škode oziroma prizadetosti javnega interesa po področnem zakonu ni prišlo. Kolikor pa bi npr. ogled in analize lahko vplivala na procesni in materialni položaj stranke, bi v dvomu - nenazadnje v smislu poštenega postopka - vendar šteli, da je postopek že uveden.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-23T18:21:50Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:21, 23. februar 2024
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>
	<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>		<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>
	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.)) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.		'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-23T18:21:28Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:21, 23. februar 2024
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>		Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''' ([[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.)) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>
	<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>		<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>
	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.		'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2], Ur. l. RS, št. 44/22 in nasl.)) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-23T18:17:59Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:17, 23. februar 2024
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>		Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi (vsaj z verjetnostjo), se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel.		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Npr. poizvedovanje organa pri drugih organih že šteje kot uvedba postopka (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068757 UPRS I U 1609/2013] z dne 13. 2. 2014).</p>
			<p>'''Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi''' vsaj z verjetnostjo, se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel. </p>
	</p>
	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.		'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.

PoloncaKovac: /* Zadeva: Začetek postopka po uradni dolžnosti */

2024-02-23T18:13:16Z

Zadeva: Začetek postopka po uradni dolžnosti

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:13, 23. februar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Začetek postopka po uradni dolžnosti<br> ==		== '''Zadeva: '''Začetek postopka po uradni dolžnosti - s katerim dejanjem?<br> ==

	'''Datum odgovora:'''~~ ~~9. 4. 2014, pregled 18. 12. 2022, dopolnjeno 23. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:'''  uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora: '''9. 4. 2014, pregled 18. 12. 2022, dopolnjeno 23. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-23T18:12:44Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:12, 23. februar 2024
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi (vsaj z verjetnostjo), se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel.		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi (vsaj z verjetnostjo), se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel.

	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.~~ '''~~		</p>
			'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-23T18:12:27Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:12, 23. februar 2024
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>		Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>
	<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi (vsaj z verjetnostjo), se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel.~~ ~~		<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi (vsaj z verjetnostjo), se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel.

	~~</p>~~		'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni. '''
	'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni. ~~'''~~'''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-23T18:11:58Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:11, 23. februar 2024
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo'''<span style="line-height: 1.5em;"> postopka </span>'''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> v razmerju do stranke</span>''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/00 in nasl.). </span>		Glede na izrecno določbo področnega predpisa, da se postopek začne na '''predlog predstojnika notranje''' organizacijske enote, pa je '''tak akt treba razumeti kot '''procesno predpostavko za uvedbo'''<span style="line-height: 1.5em;"> postopka </span>'''in hkrati kot trenutek začetka postopka, in to ne glede na to, kdaj je nato organ, ki sicer vodi postopek in odloča o zadevi, storil prvo dejanje'''<span style="line-height: 1.5em;"> v razmerju do stranke</span>''' (gl. npr. 81. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZIKS-1), Ur. l. RS, št. 22/00 in nasl.). </span>

	Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka. Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede, o čemer se po ZIN in ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi. ~~Tako~~ izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010).		Hkrati je ta akt (predlog) treba šteti za '''akcesorni akt''', ki sicer nima narave konkretnega upravnega akta, je pa po svojem bistvu zahteva za izdajo konkretnega upravnega akta in brez nje le-tega ni mogoče izdati. Posledično je '''izdani upravni akt t. i. zbirna odločba'''. Z zakonom ali drugim predpisom, ki temelji na zakonu, je namreč lahko določeno, da odloča en organ s sodelovanjem drugega organa. '''Odločbo, ki se izda v takšni upravni zadevi, imenujemo zbirna (sestavljena, kompleksna) odločba.''' Sodelovanje drugih organov v postopku ter pri odločanju in izdaji takšne odločbe je utemeljeno zaradi določene zainteresiranosti teh organov v upravni zadevi oziroma zaradi posebne narave upravne zadeve, o kateri je treba odločiti, kaže pa se v tem, da vsak od sodelujočih organov opravi določeno dejanje postopka, šele dejanja vseh organov omogočijo izjavo volje ter pravni obstoj in pravno učinkovanje zbirne odločbe. '''Zbirna odločba, ki jo izda organ, pristojen za odločanje v upravni zadevi, je osrednji (centralni) akt, sestavni deli tega akta pa so dejanja sodelujočih organov, ki jim zakon oziroma drug predpis priznava pravico do določenega sodelovanja oziroma soodločanja v upravni zadevi.''' Sodelovanje drugih organov pri izdaji zbirne odločbe se izraža v različnih oblikah. Glede na stopnjo zainteresiranosti v upravni zadevi, v kateri se odloča, je lahko oblika sodelovanja med drugimi, tudi predlog (odločba izdana na predlog drugega organa). Če zakon določa, da se odločba izda na predlog drugega organa, pristojni organ odločbe ne more izdati na lastno pobudo (gl. Androjna in Kerševan, Upravni postopek in upravni spor, 2006, str. 391-396).<br><p>Po ZUP se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, glede na določbo prvega odstavka [[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člena ZUP]] začne v meritornem smislu, tj. glede preverjanja pogojev za naložitev obveznosti, ko opravi pristojni organ v ta namen prvo procesno dejanje (več glej v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016). '''Da se oficialni postopek začne, morajo biti vsaj verjetno izkazane okoliščine o neskladnosti''' s področnim zakonom, katerega spoštovanje se nadzira. Zato se pogosto ugotavlja upoštevana dejstva še pred uvedbo postopka, da bi se preverilo, ali sploh obstajajo predpostavke za začetek postopka.</p>
			<p>'''Če se te okoliščine ugotovi, se postopek uvede''', o čemer se po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakonu o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN) oz. ZUP ne izda posebnega akta, pač pa se začne izvajati dejanja v razmerju do zavezanca, npr. vabilo na ogled ali poziv k izjavi, na kar se glede na izid ugotovitvenega in dokaznega postopka ta '''zaključi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka''' (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]; izjemoma tudi z zapisnikom npr. po 28. členu ZIN). Če pa se okoliščin za uvedbo postopka ne ugotovi (vsaj z verjetnostjo), se postopek ne uvede, o čemer se ne izda posamičnega upravnega akta (o neuvedbi), kot izhaja tudi iz sodne prakse (glej npr. sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 UPRS I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010), prav tako se tedaj ne izda zaključnega akta, saj se postopek zaključi z odločbo ali sklepom le, če se je sploh začel.

			</p>
			'''Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.''' Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen Zakona o varstvu okolja ([http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2]) še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato '''se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvedbe z odločbo ali sklepom'''. Kolikor se ugotovi, da ne gre za določene okoliščine (okoljsko škodo), bo uradna oseba o tem kot izkaz dolžne obravnave npr. prijav drugih organov le napisala '''uradni zaznamek '''na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni. ''''''



	Ugotavljanje določenih okoliščin (npr. obstoja škode) torej še ne pomeni nujno uvedbe postopka.</strong> Če organ na podlagi prejetih informacij, na podlagi katerih ugotavlja, ali je sploh šlo za okoljsko škodo in v ta namen tudi npr. izvede ogled oz. analizo tal, to glede na ZUP in ZIN ter tudi 165. člen  [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8286 ZVO-2] še ne pomeni, da se je uvedel upravni postopek, zato se postopek tedaj ne zaključuje kot v primeru uvede, s epravi z odločbo ali sklepom o ustavitvi postopka (po [[Zak:ZUP#135._.C4.8Dlen{{!}}135. členu ZUP]]). V kolikor se ugotovi, da ne gre za okoljsko škodo, bo uradna oseba o tem napisala uradni zaznamek na podlagi drugega odstavka [[Zak:ZUP#74. .C4.8Dlen{{!}}74. člena ZUP]] in tudi navedla, da razlogov za uvedbo postopka ni. Tudi po 165. členu ki ureja izvajanje sanacijskih ukrepov, se odločba izda le v primeru, če se ugotovi, da je okoljska škoda nastala. Z odločbo se povzročitelju okoljske škode odredi izvedba najustreznejših sanacijskih ukrepov.''' '''</p>
	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''