Vročanje stranki na organu neznani naslov - Zgodovina strani

Zc3981 ob 14:55, 25. december 2022

2022-12-25T14:55:50Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:55, 25. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Vročanje stranki na organu neznani naslov ==		== '''Zadeva: '''Vročanje stranki na organu neznani naslov ==

	'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010		'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010, pregled 25. 12. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).		Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, '''če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa'''. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18415 I Up 407/2002] kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).

	V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na ~~zanjem~~ organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi/r00~~/~~predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih~~ ](~~ZZZDR~~, ~~Ur. l. SRS~~, št. 15/~~1976~~ in novele). ~~212~~. člen ~~ZZZDR~~ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. členu ZUP]].		V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zadnjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, '''mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa'''. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Uradni list RS, št. 15/17 in novele). 267. člen DZ obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da '''postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo''' (CSD). Tako postopanje je '''nujno za varstvo pravic strank''' po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. členu ZUP]].

	<br>		<br>

Mitjad ob 06:55, 7. september 2011

2011-09-07T06:55:19Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:55, 7. september 2011
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''~~Upravna-svetovalnica:~~Vročanje stranki na organu neznani naslov ==		== '''Zadeva: '''Vročanje stranki na organu neznani naslov ==

	'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010~~[[Izvirnik:Vročanje stranki na organu neznani naslov\|<br>]]~~		'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010

	~~<br>~~

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez vsakršnega poskusa vročitev opravi z javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? <br>		Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez vsakršnega poskusa vročitev opravi z javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? <br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).		Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).

	V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. členu ZUP]].		V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. členu ZUP]].

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:Vročanje]]		[[Kategorija:Vročanje]]

FUbarbarak ob 20:34, 12. december 2010

2010-12-12T20:34:15Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:34, 12. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Upravna-svetovalnica:Vročanje stranki na organu neznani naslov ==		== '''Zadeva: '''Upravna-svetovalnica:Vročanje stranki na organu neznani naslov ==

	'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010~~<br>---~~[[Izvirnik:Vročanje stranki na organu neznani naslov]]		'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010[[Izvirnik:Vročanje stranki na organu neznani naslov\|<br>]]

	<br>		<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez vsakršnega poskusa vročitev opravi z javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? <br>		Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez vsakršnega poskusa vročitev opravi z javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? <br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).		Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).

	V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7. ~~člen~~\|7. členu ZUP]].		V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. členu ZUP]].

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:Vročanje]]		[[Category:Vročanje]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T14:13:14Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:13, 8. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Upravna-svetovalnica:Vročanje stranki na organu neznani naslov ==		== '''Zadeva: '''Upravna-svetovalnica:Vročanje stranki na organu neznani naslov ==

	'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010<br>~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Vročanje stranki na organu neznani naslov]]		'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010<br>---[[Izvirnik:Vročanje stranki na organu neznani naslov]]

	<br>		<br>

Alen ob 22:05, 19. april 2010

2010-04-19T22:05:43Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 00:05, 20. april 2010
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).		Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).

	V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po 7. členu ZUP.		V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po [[Zak:ZUP#7. člen\|7. členu ZUP]].

	<br>		<br>

Alen ob 22:05, 19. april 2010

2010-04-19T22:05:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 00:05, 20. april 2010
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).		Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen\|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).

	V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za ~~varsvo~~ pravic strank po 7. členu ZUP.		V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varstvo pravic strank po 7. členu ZUP.

	~~<br>~~		<br>

	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

Alen ob 22:03, 19. april 2010

2010-04-19T22:03:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 00:03, 20. april 2010
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez ~~vsakeršnega~~ poskusa vročitev opravi javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? <br>		Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez vsakršnega poskusa vročitev opravi z javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? <br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

Mitjad ob 07:11, 15. februar 2010

2010-02-15T07:11:25Z

Nova stran

== '''Zadeva: '''Upravna-svetovalnica:Vročanje stranki na organu neznani naslov ==

'''Datum odgovora:''' 3. 2. 2010 SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Vročanje stranki na organu neznani naslov]]

 

== '''Vprašanje:''' ==

Uveden je bil postopek po uradni dolžnosti zoper stranko. Kako vročiti odločbo osebi, ki po uradnih evidencah nima nobenega bivališča oz. je zadnja objava bivališča npr. iz leta 2007? Organ ve, da na zadnjem prijavljenem naslovu stranka ne živi več oz. ni več prijavljena, vročiti pa ji mora odločbo, s katero ji nalaga določene obveznosti. Ali lahko brez vsakeršnega poskusa vročitev opravi javno objavo na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava? 

== '''Odgovor:''' ==

Za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je vročena na naslov stalnega ali začasnega prebivališča naslovnika, temveč je pomembno, da je vročena na naslov, kjer naslovnik dejansko prebiva. Poleg tega [[Zak:ZUP#94._.C4.8Dlen|94. člen ZUP]] omogoča vročanje z javnim naznanilom, vendar je taka vročitev dovoljena samo, če gre za večje število nedoločljivih naslovnikov, pri znani stranki pa le, če ni registrirala spremembe bivališča, pa bi morala, in na nobenem znanem naslovu dejansko ne biva, kar se ugotovi s poizvedbami organa. Organ mora torej pred sprejemom odločitve o javnem naznanilu poizkusiti ugotoviti dejanski naslov stranke oz. pooblaščenca. Na dolžnost aktivnega ravnanja organa opozarja tudi sodna praksa, tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 407/2002 kot enega temeljnih argumentov za presojo pravilne vročitve po drugem odstavku tega člena upoštevalo, da je organ večkratno poskusil vročiti dokument in opravilo določene poizvedbe (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 328).

V opisanem primeru pa je treba izpostaviti, da gre za postopek, ki se uvede po več letih od zadnjega znanega bivališča osebe v RS, poleg tega gre še za postopek po uradni dolžnosti, torej stranki v breme. Se pravi, da je problematična že vročitev prvega dokumenta. Če bi organ s stranko že komuniciral, pa med postopkom ta spremeni bivališče, potem je stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente, sicer organ uporabi javno naznanilo. V danem položaju, ko organ ve, da na zanjem organu znanem naslovu stranka ne biva in ne pozna drugega naslova, v postopku pa se ji nalaga določene dolžnosti, mora organ (z odločbo!) določiti skrbnika za poseben primer, ki bo lahko zastopal stranko tudi prek pravnih sredstev v zvezi z odločitvami organa. Določitev skrbnika v primeru, ko prebivališče stranke ni znano in nima zastopnika, je urejeno v [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO40.html Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ](ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 in novele). 212. člen ZZZDR obvezuje organe, pred katerim teče postopek, da postavi skrbnika ob pogojih, ki jih določa zakon in o postavitvi skrbnika takoj obvestiti center za socialno delo (CSD). Tako postopanje je nujno za varsvo pravic strank po 7. členu ZUP.

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Vročanje]]