Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-06T08:02:55Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:02, 6. februar 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>		<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>
	<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>		<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>
	<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova ~~domnevna~~ civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora~~'''~~ namreč ~~'''~~zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.~~'''~~ Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.~~</p>~~		<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti, zlasti da gre za '''že obstoječ interes, ne šele bodočo, načrtovano tožbo''' (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 109 in povezane). Upravni organ mora namreč zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa '''sorazmeren '''tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo. Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>
	~~<p>~~Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>
	<p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka '''(gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. '''Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>		<p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka '''(gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. '''Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>
	<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>		<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>
Vrstica 22:		Vrstica 21:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU */

2024-02-06T07:58:47Z

Zadeva: Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:58, 6. februar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe ==

			'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 6. 2. 2024<br>

	~~'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>~~
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

SajevicMarusa ob 14:48, 31. januar 2024

2024-01-31T14:48:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:48, 31. januar 2024
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<div style="text-align: justify;"><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes'''~~ ~~(drugi odstavek~~ ~~[[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).~~ ~~Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerega določbe se uporabljajo za odločitev v ~~posameznih zadevah~~. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim.~~ ~~[[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p>		<div style="text-align: justify;"><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes '''(drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerega določbe se uporabljajo za odločitev v posamezni zadevi. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p>
	<p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p>		<p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p>
	<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št.~~ ~~[https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10]~~ ~~z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>		<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>
	<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>		<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>
	<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p>		<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p>
	<p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>		<p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>
	<p>V skladu z~~ ~~[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah]~~ ~~(ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se~~ ~~'''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka'''~~ ~~(gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1~~ ~~ZUT).~~ ~~'''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.'''~~ ~~Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>		<p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka '''(gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji. '''Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>
	<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes,~~ ~~[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja]~~ ~~(ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.)~~ ~~pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po~~ ~~ZDIJZ~~ ~~zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena~~ ~~[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije]~~ ~~(URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena~~ ~~URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>		<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>

SajevicMarusa ob 14:44, 31. januar 2024

2024-01-31T14:44:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:44, 31. januar 2024
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<div style="text-align: justify;" ><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, ~~katerih~~ določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p><p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi~~ ~~82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p><p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p><p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p><p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p><p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p><p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p><p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>		<div style="text-align: justify;"><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerega določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p>
			<p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p>
			<p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p>
			<p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p>
			<p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p>
			<p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p>
			<p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p>
			<p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>

SajevicMarusa ob 14:39, 31. januar 2024

2024-01-31T14:39:57Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:39, 31. januar 2024
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).		<div style="text-align: justify;" ><p>'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</p><p>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da '''že v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</p><p>Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</p><p>Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.</p><p>Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.</p><p>Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</p><p>V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</p><p>Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</p></div>

	O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</~~div~~>
	<~~div style="text-align: justify;"~~>

	Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).<br><~~/div~~>
	~~<div style="text-align: justify;">~~

	~~Pri~~ pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.~~<br>~~</~~div~~>
	<~~div style="text-align: justify;"~~>

	Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.~~<br>~~</~~div~~>
	<~~div style="text-align: justify;"~~>

	Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1).~~<br>~~</~~div~~>
	<~~div style="text-align: justify;"~~>

	V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.~~<br>~~</~~div~~>
	<~~div style="text-align: justify;"~~>

	Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.<br></div>

SajevicMarusa ob 14:34, 31. januar 2024

2024-01-31T14:34:58Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:34, 31. januar 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>		O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
	<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).<br></div>		<div style="text-align: justify;">
	<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.<br></div>		Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).<br></div>		<div style="text-align: justify;">
	<div style="text-align: justify;">V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.<br></div>		Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.<br></div>
			<div style="text-align: justify;">

			Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.<br></div>
			<div style="text-align: justify;">

			Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1).<br></div>
			<div style="text-align: justify;">

			V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.<br></div>
			<div style="text-align: justify;">

			Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.<br></div>

SajevicMarusa ob 14:32, 31. januar 2024

2024-01-31T14:32:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:32, 31. januar 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:

	<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).		<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).


	O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>		O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
	~~<div style="text-align: justify;"><br></div>~~		<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div>		<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">~~<br></div>~~		<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.<br></div>
	~~<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju~~ in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva.~~ </div>~~		<div style="text-align: justify;">Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).<br></div>
	~~<div style="text-align: justify;"><br>~~</div>		<div style="text-align: justify;">V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe.~~ ~~</div>		<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">~~<br></div>~~
	~~<div style="text-align: justify;">Obstoj~~ pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div>
	<div style="text-align: justify;">~~<br></div>~~
	~~<div style="text-align: justify;">V~~ skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.~~</div>~~
	~~<div style="text-align: justify;">~~<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>

SajevicMarusa ob 14:32, 31. januar 2024

2024-01-31T14:32:26Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:32, 31. januar 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:

	<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).		<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).

SajevicMarusa ob 14:32, 31. januar 2024

2024-01-31T14:32:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:32, 31. januar 2024
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>		Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>
			== '''Odgovor:''' ==

			<div style="text-align: justify;">'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).


	~~== '''Odgovor:''' ==~~

	<div style="text-align: justify;" >'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" >O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).~~ ~~</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>		O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015).</div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva. </div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. </div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>

SajevicMarusa ob 14:31, 31. januar 2024

2024-01-31T14:31:34Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:31, 31. januar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe ==		== '''Zadeva: '''Vpogled v spis na zahtevo druge osebe - V USKLAJEVANJU ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022<br>		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 13.06.2013, pregled 7. 12. 2022, dopolnitev 31. 1. 2024<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>		Po dokončnosti odločbe je organ prejel zahtevo sorodnikov stranke za vpogled v spis? Ali imajo sorodniki, ki niso stranke v postopku, pravico do vpogleda? Ali lahko upravni organ dovoli vpogled v spis (npr. prekrškovni spis) tretji osebi, ki želi pridobiti dostop do osebnih podatkov glavne stranke z namenom vložitve civilnopravnega tožbenega zahtevka? Ali so osebe ob vložitvi tovrstne zahteve dolžne plačati upravno takso? Kdaj gre za informacije javnega značaja? <br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen\|82. člena ZUP]]).~~ ~~Pravni interes je osebna korist, ~~temelječa~~ na ~~področnem~~ (~~materialnem~~) ~~predpisu~~, ki mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]).<br>O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti po [[~~Zak~~:~~ZUP#82~~._.C4.~~8Dlen\|82~~. ~~členu ZUP]]~~ : če je pravni interes izkazan se dovoli ~~vpogled~~, sicer se zahteva zavrne (ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča (št [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=103%2F10&caseId=&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178). <br>		<div style="text-align: justify;" >'''Vsaka oseba (tudi sorodnik stranke) ima pravico do pregleda dokumentov zadeve (ki vključuje pravico do prepisovanja in kopiranja), če vsaj verjetno izkaže pravni interes''' (drugi odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]). Pravni interes je osebna, neposredna korist, ki se lahko navezuje na katerikoli področni (materialni) predpis, katerih določbe se uporabljajo za odločitev v posameznih zadevah. Pravna korist mora biti v času vpogleda obstoječa in ne šele bodoča (prim. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]).</div><div style="text-align: justify;" ></div><div style="text-align: justify;" >O zahtevi za vpogled v dokumente upravne zadeve je potrebno odločiti na podlagi 82. člena ZUP. '''Organ posamezniku, ki nima položaja stranke v postopku, dovoli vpogled v spis, če posameznik (na stopnji verjetnosti) izkaže pravno korist za vpogled v dokumente v upravnem spisu.''' Upravičen (pravni) interes za vpogled v spis posameznik izkaže tako, da ž'''e v vlogi podrobno (in ne pavšalno) navede in utemelji dejstva in okoliščine za konkreten vpogled v spis ter jih podkrepi z ustreznimi dokazi.''' Posameznik mora izkazati (vsaj na stopnji verjetnosti), da bo njegov pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis (glej sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111450327 II Cp 915/2021] z dne 5. 7. 2021 in sklep VSL [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113077653 II Ip 4783/2014] z dne 21. 1. 2015). </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Če je pravni interes ustrezno izkazan se vpogled dovoli, sicer se zahteva zavrne (pazi: zahteva se ne zavrže, ker se vsebinsko presoja obstoj pravnega interesa). Zoper sklep je dovoljena pritožba. Ob navedenem velja opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča RS (št. [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&caseId=U-I-16%2F10%2C+Up-103%2F10&df=&dt=&af=&at=&pri=1&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=&id=110535 U-I-16/10, Up-103/10] z dne 20.10.2011), ki je presodilo, da je pri pravici do vpogleda treba razlikovati med osebami, ki so v postopku imele položaj stranke, in tistimi, ki tega niso imele. Pri čemer bi zahtevo prvih obravnavali kot zahtevek za uveljavitev procesne pravice (gl. zgoraj), zahtevo drugih pa kot (samostojno) materialno pravico, o kateri se odloča z odločbo (!), ne s sklepom. S takšnim stališčem se ne strinjamo, saj tipično procesno pravico nepotrebno vzdiguje na raven materialne, kar povzroča več vprašanj in dilem (več o tem gl. v Kovač et al.; Upravno procesne dileme 2, str. 45, 46, 177, 178).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Pri pregledovanju in prepisovanju spisovne dokumentacije je treba vedno poleg ZUP upoštevati še določbe posameznih področnih zakonov. V zvezi z vpogledom v prekrškovni spis tako velja upoštevati [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 29/11 in nasl.), ki v prvem odstavku 58. člena določa, da se '''v hitrem postopku o prekršku glede pregledovanja in prepisovanja spisov smiselno uporabljajo določila ZUP.''' Navedeno pomeni, da se pravica do vpogleda v prekrškovni spis presoja na podlagi 82. člena ZUP glede na standard verjetnosti izkaza pravne koristi posameznika, ki tak vpogled zahteva. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Glede vprašanja, ali namera posameznika, da vloži civilno tožbo, predstavlja upravičen pravni interes ali ne, je torej treba upoštevati merila iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Ta presoja je odvisna od tega, ali so informacije iz spisa ključne za uveljavljanje ali obrambo posameznikovega pravnega zahtevka v njegovem civilnem postopku. Za uskladitev z drugim odstavkom 43. člena ZUP mora tak '''posameznik konkretno izkazati neposredno osebno korist''', ki je v tem primeru njegova domnevna civilna tožba, kjer pa je potrebnost in pomembnost zahtevanih informacij za izkaz te pravne koristi (civilnopravni zahtevek) treba skrbno preučiti. '''Upravni organ mora''' namreč '''zagotoviti, da je vpogled (oz. dostop) do spisa sorazmeren tako s pravicami posameznika, ki do spisa želi dostopati kot s pravicami strank, katerih osebni podatki se v spisu nahajajo.''' Vpogled v spis mora biti omejen zgolj na tiste podatke, ki so pomembni in potrebni za doseg izkazanega pravnega interesa tretje osebe. </div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Obstoj pravnega interesa za sprožitev civilnopravnega zahtevka je torej v konkretnem primeru vedno odvisen od sposobnosti tretje osebe, da jasno in neposredno poveže svojo zahtevo po dostopu do določenih podatkov v spisu z vložitvijo civilnopravnega zahtevka. Le takšen pristop zagotavlja ustrezno ravnovesje med pravnimi interesi tretje osebe po vpogledu v spis in pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo ter je tako usklajen z določbami ZUP in obenem s predpisi iz področja varstva osebnih podatkov (glej zlasti načelo minimizacije in omejitve namena iz členov 5(1)(b) in 5(1)(c) [https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679 Splošne uredbe o varstvu podatkov] (SUVP, Ur. l. EU, št. L 119/1)).</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in nasl.) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 ZUT). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača.</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in nasl.) pa ločeno od pravice do vpogleda v spis ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po ZDIJZ zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre torej za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in nasl.), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena URS. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo tudi vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane izjeme, ki razkritje prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo.</div>

	V skladu z [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 Zakonom o upravnih taksah] (ZUT, Ur. l. RS, št. 8/2000 in novele) se '''upravne takse ne plača za vloge, s katerimi se odloča o pravicah strank znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka''' (gl. opombo št. 4 k tarifni številki 1 [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2146 ZUT]). '''Vložitev zahteve za vpogled med postopkom na podlagi navedenega zanesljivo ni predmet taksne obveznosti, ne glede ali zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke ali kdo tretji.''' Enako velja, če zahtevo uveljavlja oseba s položajem stranke, ko je upravni postopek zaključen (dokončno in/ali pravnomočno). Glede na stališče Ustavnega sodišča bi se lahko pojavila dilema pri osebah, ki niso imele položaja stranke, in uveljavljajo zahtevek po zaključku postopka; če bi sledili stališču, da je zahteva v tem primeru zahteva, s katero se začne samostojni upravni postopek, bi vložnik moral plačati takso za vlogo in odločbo (tarifna št. 1. in 3). Zaradi zadržkov, da vsebinsko enako zahtevo lahko obravnavamo kot zahtevek za uveljavitev procesne ali materialne pravice, čeprav gre za tipično procesno upravičenje, menimo, da vložnik tudi v tem primeru ne bi bil zavezan k plačilu upravne takse, saj upravičenje ustrezna zakonskemu dejanskemu stanju t.i. postranskih vprašanj v zvezi s postopkom, za katera se taksa ne plača. <br>

	Pravica do vpogleda dokumentov je pravica strank oz. tistega, ki izkaže pravni interes, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja] (ZDIJZ, Ur. l. RS, št. 24/2003 in novele) pa ureja (materialno) pravico vsakogar, da dostopa do tistih dokumentov, ki predstavljajo informacije javnega značaja. Za pridobitev informacij javnega značaja po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ] zadostuje dejanski interes in ni treba izkazati pravnega interesa. Gre za dve različni pravici – na eni strani za pravico vsakogar do dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele), na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 URS]. Za informacije javnega značaja se štejejo vse informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, in se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3336 ZDIJZ]). Zato se kot informacije javnega značaja štejejo vsi dokumenti vsake upravne zadeve, vendar je pred njihovih razkritjem treba presoditi, ali niso morebiti podane zakonite izjeme, ki to prepovedujejo delno ali v celoti, in o tem odločiti z odločbo. <br><br>

	~~<br>~~

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]		[[Category:Vpogled_v_spis_(pregled_dokumentov)_in_informacije_javnega_značaja]] [[Category:Takse]]