Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-06T09:58:37Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:58, 6. marec 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>		<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>
	<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega ~~udeležena~~ je torej ~~potrebno~~ omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.</p>		<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur. l. RS, št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeleženca, je torej treba omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.</p>
	<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. ~~točka~~ prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ~~'''~~ki jih ni mogoče odlagati~~'''~~, odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, ~~'''~~če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.~~'''~~</p>		<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme '''odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. '''ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni ~~potrebno~~ omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki in tako tudi stranskemu udeležencu '''ni treba omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>		<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo] oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici~~) pa~~ je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]).~~ ~~</p>		<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva, pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici, je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]].</p>
	<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''~~izhaja, da~~ četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je ~~potrebno taki stranki~~ osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni ~~odpravek~~ je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. ~~'''~~</p>		<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej izhaja, da '''četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je treba vsem osebam v položaju stranke osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva''' in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma, tako da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni '''odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem.''' </p>
	<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), in v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obvešča niti jim ne vroča pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30~~, podatek~~ AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. ~~Posledično bi organ lahko štel,~~ da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava ~~z javnim naznanilom~~. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>		<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur. l .RS, št. 46/04 in nasl.), in v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obvešča niti jim ne vroča pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem '''nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu''' na področju ohranjanja narave (trenutno 30 po podatkih AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda.</p>
			<p style="text-align: justify;">V takem primeru - če bi bil interes vrste teh NVO izkazan - bi sicer organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot ena), zato bi lahko vročitev opravil '''z javnim naznanilom''', kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih, s čimer bi zadostili temeljnim načelom ZUP.</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-03-06T09:50:48Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:50, 6. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p>Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, ~~konkretno medveda~~) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja ~~(odstrel)~~ z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije ~~terja~~, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>		<p>Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, kot je medved) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terjata, da se ukrepa takoj. V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

TinaSever ob 14:17, 5. marec 2024

2024-03-05T14:17:11Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:17, 5. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek ~~- V USKLAJEVNAJU~~''' ==		== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek ''' ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

TinaSever ob 14:13, 5. marec 2024

2024-03-05T14:13:50Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:13, 5. marec 2024
Vrstica 6:		Vrstica 6:

	<p>Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, konkretno medveda) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja (odstrel) z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>		<p>Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, konkretno medveda) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja (odstrel) z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

Vrstica 17:		Vrstica 18:
	<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. '''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. '''</p>
	<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda~~). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le stranki (lovski družini~~). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne ~~obveščate~~ niti jim ne ~~vročate~~ pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>		<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), in v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obvešča niti jim ne vroča pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>

TinaSever ob 14:05, 5. marec 2024

2024-03-05T14:05:05Z

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-03-05T08:30:14Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:30, 5. marec 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p style="text-align: justify;">Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>		<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>
	<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice~~, kot grejo stranki~~, vključno s pravico izjaviti se.</p>		<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.</p>
	<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>

TinaSever ob 12:40, 4. marec 2024

2024-03-04T12:40:28Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:40, 4. marec 2024
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda. Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>		<p style="text-align: justify;">V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda. Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>

TinaSever ob 12:27, 4. marec 2024

2024-03-04T12:27:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:27, 4. marec 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>		<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>
	<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep(glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.</p>		<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.</p>
	<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu ) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja ~~pravih~~ sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>		<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko ~~stranki~~ udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda.~~ ~~ Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>		<p style="text-align: justify;">V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda. Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>
	<p style="text-align: justify;" >[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>
	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PovseZan ob 13:14, 1. marec 2024

2024-03-01T13:14:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:14, 1. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p style="text-align: justify;" >Pri izdaji dovoljenja za odstrel zavarovane živalske vrste (konkretno medveda) se večkrat srečamo s primeri, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za odstrel. Tako stranki, ki je običajno lovska družina, naložimo odstrel z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obveščamo o postopku. Prav tako nimamo prakse, da bi jim vročali pisni odpravek. Ali je naše ravnanje pravilno ali pa bi morali spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>		<p style="text-align: justify;">Pri izdaji dovoljenja za odstrel zavarovane živalske vrste (konkretno medveda) se večkrat srečamo s primeri, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za odstrel. Tako stranki, ki je običajno lovska družina, naložimo odstrel z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obveščamo o postopku. Prav tako nimamo prakse, da bi jim vročali pisni odpravek. Ali je naše ravnanje pravilno ali pa bi morali spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="text-align: justify;" >Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p><p style="text-align: justify;" >Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p><p style="text-align: justify;" >'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p><p style="text-align: justify;" >O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep(glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.</p><p style="text-align: justify;" >Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p><p style="text-align: justify;" >'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu ) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p><p style="text-align: justify;" >Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p><p style="text-align: justify;" >Predpogoj, da bi lahko stranki udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p><p style="text-align: justify;" >Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p><p style="text-align: justify;" >V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda.  Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>		<p style="text-align: justify;">Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>
			<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>
			<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep(glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.</p>
			<p style="text-align: justify;">Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p>
			<p style="text-align: justify;">'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu ) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p>
			<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>
			<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranki udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>
			<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p>
			<p style="text-align: justify;">V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda.  Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>
			<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>
			<p style="text-align: justify;" >[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>
			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

PovseZan ob 13:13, 1. marec 2024

2024-03-01T13:13:01Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:13, 1. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' ~~vneseš besedilo zadeve~~ ==		== '''Zadeva: Vključevanje stranskih udeležencev v skrajšani ugotovitveni postopek - V USKLAJEVNAJU''' ==

	'''Datum odgovora:''' x. x. ~~2023~~<br>'''Status uporabnika:''' ~~stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) /~~ uradna oseba, ki vodi upravni postopek ~~/ javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo~~		'''Datum odgovora:''' 20. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~vneseš besedilo vprašanja~~<br>		<p style="text-align: justify;" >Pri izdaji dovoljenja za odstrel zavarovane živalske vrste (konkretno medveda) se večkrat srečamo s primeri, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za odstrel. Tako stranki, ki je običajno lovska družina, naložimo odstrel z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obveščamo o postopku. Prav tako nimamo prakse, da bi jim vročali pisni odpravek. Ali je naše ravnanje pravilno ali pa bi morali spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	~~vneseš besedilo odgovora~~ <br>		<p style="text-align: justify;" >Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p><p style="text-align: justify;" >Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p><p style="text-align: justify;" >'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]). Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p><p style="text-align: justify;" >O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep(glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, kot grejo stranki, vključno s pravico izjaviti se.</p><p style="text-align: justify;" >Od navedenega (tako glede ugotavljanja dejstev kot glede procesnih pravic strank) se sme odstopiti le v primerih, ki jih določa zakon. ZUP v [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. členu]] določa štiri različne primere oziroma okoliščine, v kateri se sme voditi '''skrajšani ugotovitveni postopek'''. En takih je tudi primer, ko gre za '''nujne ukrepe v javnem interesu'''. Sem je šteti nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Kot izhaja iz 4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP, sme organ, ko gre za nujne ukrepe v javnem interesu, '''ki jih ni mogoče odlagati''', odločiti po skrajšanem ugotovitvenem postopku, a le, '''če so dejstva, na katera se odločba opira, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana.'''</p><p style="text-align: justify;" >'''Posebnost skrajšanega ugotovitvenega postopka''' pa je v tem, da v takem postopku stranki (in tako tudi stranskemu udeležencu ) '''ni potrebno omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o odločilnih dejstvih in dokazih''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]]). Druga posebnost, ki je sicer vezana (zgolj) na nujne ukrepe v javnem interesu, pa je še v tem, da sme organ v teh primerih '''odločiti ustno''' (prvi odstavek [[Zak:ZUP#211. .C4.8Dlen{{!}}211. člena ZUP]]).</p><p style="text-align: justify;" >Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p><p style="text-align: justify;" >Predpogoj, da bi lahko stranki udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p><p style="text-align: justify;" >Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p><p style="text-align: justify;" >V vašem konkretnem primeru ste navedli, da ministrstvo skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda.  Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča 94. člen ZUP. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti\|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:05, 5. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p ~~style="text-align: justify;"~~>Pri izdaji dovoljenja za odstrel zavarovane živalske vrste (konkretno medveda) se večkrat ~~srečamo s primeri~~, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za odstrel. Tako stranki, ~~ki je običajno lovska družina, naložimo~~ odstrel z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne ~~obveščamo~~ o postopku. Prav tako ~~nimamo~~ prakse, da bi ~~jim vročali~~ pisni odpravek. Ali je ~~naše~~ ravnanje pravilno ali pa bi ~~morali~~ spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>		<p>Pri izdaji dovoljenja za izvedbo določenega dejanja (npr. odstrel zavarovane živalske vrste, konkretno medveda) večkrat pride do primerov, ko je treba zaradi grozeče nevarnosti za zdravje in življenje ljudi po skrajšanem postopku izdati ustno odločbo za opravo dejanja (odstrel). Tako se stranki (npr. lovski družini), naloži opravo dejanja (odstrel) z ustno odločbo, saj nujnost in resnost situacije terja, da se ukrepa takoj! V takih primerih se nevladnih organizacij ob izdaji ustne odločbe ne obvešča o postopku. Prav tako organ nima prakse, da bi vročal pisni odpravek. Ali je takšno ravnanje organa pravilno ali pa bi moral spremeniti način vodenja postopka oziroma vročanja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="text-align: justify;">Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Skladno s '''temeljnimi načeli upravnega postopka''' mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti '''vsa dejstva''', ki so pomembna za zakonito in pravilo odločbo ('''načelo materialne resnice''', [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]), hkrati pa mora dati stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma na katere bo organ oprl svojo odločitev ('''načelo zaslišanja stranke''', [[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Upoštevaje navedeno ima stranka '''pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka''', dajati potrebne podatke oziroma navajati dejstva ter dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Da bi stranka mogla te pravice udejanjiti, ji '''mora uradna oseba omogočiti''', da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem, da se seznani uspehom dokazovanja ter se o tem izreče ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>		<p style="text-align: justify;">'''Povsem enake procesne pravice ima v postopku tudi stranski udeleženec''' (tretji odstavek [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]]), če procesne pravice uveljavlja z namenom zaščite svojega procesnega položaja. Ta se sicer postopka ne udeležuje z namenom odločanja o lastni pravici ali obveznosti, temveč se udeležuje »tujega« postopka z namenom zaščite oziroma varstva svoje pravne koristi, ki pa mora biti neposredna, osebna ter oprta na zakon ali drug predpis (več na [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Postopanje_z_vlogami_osebe,_ki_neutemeljeno_zatrjuje_status_stranskega_udele%C5%BEenca povezavi]).  </p>
	<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.</p>		<p style="text-align: justify;">O tem, ali gre tretji osebi položaj stranskega udeleženca, običajno organ, ki vodi postopek, '''izda poseben sklep''' ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen]] v povezavi s prvim odstavkom [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člena ZUP]]). Poznani pa so tudi primeri, ko je takšen položaj uredil že zakon sam (npr. Zakon o evidentiranju nepremičnin, Ur.l. RS,št. 47/06 in nasl., ki je v devetem odstavku 11. člena določal: ''Imetniki služnostne pravice in stavbne pravice, ki so vpisani v zemljiško knjigo, imajo zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopkov za izdelavo elaborata in drugih upravnih postopkov po tem zakonu kot stranski udeleženci'') ali pa je bil takšen položaj tretji osebi priznan posredno s konkludentnimi ravnanji, četudi o tem ni bil izdan poseben sklep (glej npr. sklep [https://sodnapraksa.si/?q=gradnja%20objektov&_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&showType=div&rowsPerPage=20&page=170&id=2010040815243873 UPRS št. I U 165/2010] z dne 25. 2. 2010). Osebi, ki ji je priznan položaj stranskega udeležena je torej potrebno omogočiti vse procesne pravice, vključno s pravico izjaviti se.</p>
Vrstica 17:		Vrstica 16:
	<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>		<p style="text-align: justify;">Izdaja ustne odločbe v upravnem postopku je torej vedno vezana na nujnost ukrepov, ki jih je potrebno podvzeti za zavarovanje določene javne koristi in so neodložljiva (več o ustni odločbi glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Ustna_odlo%C4%8Dba povezavo]) oziroma kadar je glede na okoliščine očitno, da bi izdelava pisne odločbe onemogočila ali bistveno otežila cilj varovanja javne koristi (tako tudi Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 318). Vedno pa mora ustno izdani odločbi slediti še '''pisni odpravek''' (tretji odstavek 211. člena ZUP). '''Šele z vročitvijo pisnega odpravka namreč stranka postopka dobi možnost uveljavljanja pravnih sredstev''' zoper izdan akt, saj ustna odločba nima konkretizirane obrazložitve (niti pouka o pravnem sredstvu). Ustrezno obrazložen akt je namreč pogoj, da lahko stranka učinkovito brani in varuje svoje pravne interese preko pravnih sredstev. Stranka se namreč šele v obrazložitvi seznani z razlogi, ki so vodili organ pri odločanju (glej sodbo [https://www.sodnapraksa.si/?q=id:2012032113074582&database%5bSOVS%5d=SOVS&database%5bIESP%5d=IESP&database%5bVDSS%5d=VDSS&database%5bUPRS%5d=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&rowsPerPage=20&moreLikeThis=1&id=doc_2015081111398420 UPRS št. I U 1710/2015] z dne 11. 2. 2016 ter [https://e-kurs.si/komentar/ustavnosodna-presoja-18/ Jerovšek, Komentar Ustave RS, 2002, tč.15]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>		<p style="text-align: justify;">Predpogoj, da bi lahko stranka udejanjila ustavno pravico do pravnega sredstva (pa tudi do enakega varstva pravic in do sodnega varstva, kot ustavno varovani pravici) pa je '''seznanitev stranke z odločbo, ki se izvrši z vročitvijo''' (glej še odločbo USRS št. [https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/up-436-15.pdf Up-436/15-9] z dne 22. 3. 2017, tč. 7). Pravne posledice odločbe namreč nastanejo šele po pravilni vročitvi upravnega akta, kar določa tudi drugi odstavek [[Zak:ZUP#83. .C4.8Dlen{{!}}83. člena ZUP]]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz zapisanega torej '''izhaja, da četudi stranka ni imela možnosti sodelovati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je potrebno taki stranki osebno vročiti pisni odpravek ustne odločbe, ki vsebuje konkretno obrazložitev, s čimer se ji omogoči vložitev pravnega sredstva in v okviru tega tudi izjavo o dejstvih in dokazih. Če je bila ustna odločba izdana nemudoma tako, da organ ni mogel vključiti v postopek stranskih udeležencev, je slednje treba vključiti v postopek tako, da se seznanijo s pisnim odpravkom. Povedano drugače, pisni odpravek je treba vročiti tudi stranskim udeležencem. '''</p>
	<p style="text-align: justify;">V ~~vašem~~ konkretnem primeru ~~ste navedli, da ministrstvo~~ skladno z določbami [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi lovski družini odstrel medveda. Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>		<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru pristojni organ ravna skladno z določbami področnih predpisov, in sicer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave] (ZON, Ur. l. RS, št. 96/04-UPB in nasl.) ter [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386 Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah] (Ur.l .RS, št. 46/04 in nasl.), v skrajšanem ugotovitvenem postopku ustno odredi stranki (lovski družini) opravo dejanja (odstrel medveda). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le stranki (lovski družini). Kasneje izdani pisni odpravek odločbe prav tako vroči le lovski družini; nevladnih organizacij pa o ukrepu ne obveščate niti jim ne vročate pisnega odpravka odločbe. Kot je razvidno iz določbe 137. člena ZON, ima NVO, ki pridobi status '''NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave''' v skladu z zakonom, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, '''pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih (in sodnih) postopkih'''. Slednje pomeni, da je že zakonodajalec opravil preizkus pravnega interesa iz 43. člena ZUP. A to še ne pomeni, da je taka oseba, ki bi ji sicer šla pravica sodelovati v postopku, to pravico tudi dejansko zahteva (torej, da se resnično želi udeležiti postopka). Povsem nesmotrno bi torej bilo, da bi vsak pisni odpravek vročali vsem NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave (trenutno 30, podatek AJPES), saj mnoge izmed njih predvidoma sploh nimajo interesa za sodelovanje v postopku o izrednem odstrelu medveda. Posledično bi organ lahko štel, da gre za večje število oseb, ki organu niso posamič znane (torej zgolj tiste NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki dejansko želijo sodelovati v konkretnem postopku in pri tem se predvideva, da je to več kot 1), zato bi lahko vročitev opravil z javnim naznanilom, kot mu to omogoča [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. člen ZUP]]. V skladu s tem bi objavili obvestilo o izdani odločbi na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava z javnim naznanilom. Takšna vročitev se šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. Tako bi dotične NVO imele možnost pridobiti odločbo, se z njo seznaniti ter preko vložitve pravnega sredstva tudi možnost podajanja izjave o dejstvih in dokazih.</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Stranski udeleženci]]</p>
	<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>		<p style="text-align: justify;">[[Category:Poseben in skrajšani ugotovitveni postopek]]</p>