Veljavnost neoverjenega pooblastila stranke v upravnem postopku - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-06-11T09:11:18Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:11, 11. junij 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>		<p style="text-align: justify;" >Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>
	<p>Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p style="text-align: justify;" >Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>		<p style="text-align: justify;" >Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu ([[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člen ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;" >Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu ([[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člen ZUP]]).</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''. Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>		<p style="text-align: justify;" >ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''. Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>
	<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (npr. mehanika) (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>		<p style="text-align: justify;" >Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (npr. mehanika) (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-06-06T16:46:45Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:46, 6. junij 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>		<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>
	<p>~~»Pooblastitev~~ je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati ~~stranko«~~ (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p>Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>		<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu ([[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člen ZUP]]).</p>		<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu ([[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člen ZUP]]).</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, ~~2024~~). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''~~« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024)~~. Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>		<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''. Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>
	<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP ~~»loči~~ obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (~~frizerja,~~ mehanika ~~itd.~~)« (Kovač in Jerovšek, ~~Upravni postopek in upravni spor, 2024~~, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>		<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (npr. mehanika) (Kovač in Jerovšek, prav tam, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-06-06T14:42:13Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:42, 6. junij 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>		<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu (56. člen ZUP).</p>		<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu ([[Zak:ZUP#56. .C4.8Dlen{{!}}56. člen ZUP]]).</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>		<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>
	<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>		<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-06-06T14:41:05Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:41, 6. junij 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

			<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>
	<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>		<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca se sestavi pooblastilo [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]], ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca ~~je potrebno dokazilo, ki~~ se ~~po prvem odstavku~~ [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] ~~imenuje pooblastilo in~~ ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>		<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. To pomeni, da pooblastila ni treba overiti, overitev se zahteva le v primeru dvoma v pristnost pooblastila. Takrat organ '''pooblaščenca ali stranko pozove''', da predloži overjeno pooblastilo (to je lahko overjeno pred upravno enoto ali notarjem) oziroma da stranka da pooblastilo ustno na zapisnik pri organu (56. člen ZUP).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. ~~V konkretnem primeru to~~ pomeni~~, '''da kljub temu~~, da ~~pooblastilo~~ ni ~~overjeno~~, le ~~to velja~~''' ~~in da lahko~~ '''~~organ le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove~~, da pred ~~organom~~ ali notarjem ~~overi~~ pooblastilo.~~'''~~</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>		<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>
	<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>		<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>

RemicMatjaz: /* Zadeva: Veljavnost neoverjenega pooblastila stranke v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU */

2024-06-06T14:29:48Z

Zadeva: Veljavnost neoverjenega pooblastila stranke v upravnem postopku - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:29, 6. junij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' Veljavnost neoverjenega pooblastila stranke v upravnem ~~postopku - V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: ''' Veljavnost neoverjenega pooblastila stranke v upravnem postopku ==

	'''Datum odgovora:''' 5. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 5. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-06-06T14:29:29Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:29, 6. junij 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>		<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca je potrebno dokazilo, ki se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] imenuje pooblastilo in ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati ~~informacije~~ o tem kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ~~in druge sestavine kot so datum in kraj,~~ podpis pooblastitelja ~~in navedba organa, ki se mu predloži pooblastilo~~ (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>		<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca je potrebno dokazilo, ki se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] imenuje pooblastilo in ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati predvsem podatke o tem: kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila ter podpis pooblastitelja (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. V konkretnem primeru to pomeni, '''da kljub temu, da pooblastilo ni overjeno, le to velja''' in da lahko '''organ ~~tudi v tem primeru,~~ le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove, da pred organom ali notarjem ~~potrdi~~ pooblastilo.'''</p>		<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. V konkretnem primeru to pomeni, '''da kljub temu, da pooblastilo ni overjeno, le to velja''' in da lahko '''organ le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove, da pred organom ali notarjem overi pooblastilo.'''</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>		<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>
	<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>		<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-06-06T14:23:49Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:23, 6. junij 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>		<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca je potrebno dokazilo, ki se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] imenuje pooblastilo in ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati informacije o tem kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj~~; kateri~~ obseg ~~daje pooblastilo~~ in druge sestavine kot so datum in kraj, podpis pooblastitelja in navedba organa, ki se mu predloži pooblastilo (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>		<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca je potrebno dokazilo, ki se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] imenuje pooblastilo in ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati informacije o tem kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj, obseg pooblastila in druge sestavine kot so datum in kraj, podpis pooblastitelja in navedba organa, ki se mu predloži pooblastilo (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. V konkretnem primeru to pomeni, '''da kljub temu, da pooblastilo ni overjeno, le to velja''' in da lahko '''organ tudi v tem primeru, le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove, da pred organom ali notarjem potrdi pooblastilo.'''</p>		<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. V konkretnem primeru to pomeni, '''da kljub temu, da pooblastilo ni overjeno, le to velja''' in da lahko '''organ tudi v tem primeru, le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove, da pred organom ali notarjem potrdi pooblastilo.'''</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>		<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2024-06-06T14:21:17Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:21, 6. junij 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Stranka je v upravnem postopku prodaje nepremičnine/kmetijskega zemljišča dala notarju pooblastilo za zastopanje.<br>Ali je dolžan tisti, ki stranko zastopa, pooblastilo pred podajo vloge za odobritev pravnega ~~poslana Upravno enoto~~, tudi overiti? Obstaja pravna možnost, da bo imela stranka težave, če se je to spregledalo in pooblastilo nima pečata, le podpis stranke?		Stranka je v upravnem postopku prodaje nepremičnine/kmetijskega zemljišča dala notarju pooblastilo za zastopanje.<br>Ali je dolžan tisti, ki stranko zastopa, pooblastilo pred podajo vloge za odobritev pravnega posla, tudi overiti? Obstaja pravna možnost, da bo imela stranka težave, če se je to spregledalo in pooblastilo nima pečata, le podpis stranke?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

ZS1974 ob 12:04, 5. junij 2024

2024-06-05T12:04:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:04, 5. junij 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~Notarju sem kot stranka~~ v upravnem postopku prodaje nepremičnine/kmetijskega zemljišča ~~dal~~ pooblastilo za zastopanje.<br>Ali je dolžan tisti, ki me zastopa pooblastilo pred podajo vloge za odobritev pravnega poslana Upravno enoto, tudi overiti? Obstaja pravna možnost, da ~~imam~~ težave, če se je to ~~spregledali~~ in pooblastilo nima pečata, le ~~moj~~ podpis?		Stranka je v upravnem postopku prodaje nepremičnine/kmetijskega zemljišča dala notarju pooblastilo za zastopanje.<br>Ali je dolžan tisti, ki stranko zastopa, pooblastilo pred podajo vloge za odobritev pravnega poslana Upravno enoto, tudi overiti? Obstaja pravna možnost, da bo imela stranka težave, če se je to spregledalo in pooblastilo nima pečata, le podpis stranke?
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

ZS1974 ob 10:35, 5. junij 2024

2024-06-05T10:35:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:35, 5. junij 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:

	<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>		<p>»Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim ena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in na račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. Na podlagi pooblastila je pooblaščenec zgolj upravičen, ne pa zavezan zastopati stranko« (Kovač, Kerševan in drugi, Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 386).</p>
	<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.</p>		<p>Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se lahko v upravnem postopku odloči, da bo določila pooblaščenca, ki jo bo zastopal v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, določa prvi odstavek [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]. Pri tem je treba upoštevati, da imajo''' dejanja, ki jih v postopku opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka.'''</p>
	<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca je potrebno dokazilo, ki se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] imenuje pooblastilo in ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati informacije o tem kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj; kateri obseg daje pooblastilo in druge sestavine kot so datum in kraj, podpis pooblastitelja in navedba organa, ki se mu predloži pooblastilo (več v ~~primeru~~ https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena ).</p>		<p>Ob določitvi oziroma imenovanju pooblaščenca je potrebno dokazilo, ki se po prvem odstavku [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] imenuje pooblastilo in ki se lahko da pisno ali ustno na zapisnik. Pooblastilo mora vsebovati vse sestavine, iz katerih je jasno razvidna volja stranke, da pooblašča določenega pooblaščenca za določeno dejanje, čas, zadevo in podobno (več v Jerovšek in Kovač, 2010, Upravni postopek in upravni spor, str. 74-76). Pooblastilo mora torej vsebovati informacije o tem kdo pooblašča, kdo je pooblastitelj; kateri obseg daje pooblastilo in druge sestavine kot so datum in kraj, podpis pooblastitelja in navedba organa, ki se mu predloži pooblastilo (več v [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Veljavnost_podpisanega_pooblastila_stranke_brez_ozna%C4%8Dbe_njenega_imena primeru]).</p>
	<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. V konkretnem primeru to pomeni, da kljub temu, da pooblastilo ni overjeno, le to velja in da lahko organ tudi v tem primeru, le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove, da pred organom ali notarjem potrdi pooblastilo.</p>		<p>Tretji odstavek [[Zak:ZUP#55. .C4.8Dlen{{!}}55. člena ZUP]] pa glede pristnosti pooblastila navaja naslednje: »Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka ali priči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo«. V konkretnem primeru to pomeni, '''da kljub temu, da pooblastilo ni overjeno, le to velja''' in da lahko '''organ tudi v tem primeru, le če dvomi v pristnost pooblastila, stranko pozove, da pred organom ali notarjem potrdi pooblastilo.'''</p>
	<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024).~~</p>~~		<p>ZUP določa, da je pooblaščenec lahko vsaka procesno sposobna polnoletna fizična oseba; odvetnik ali odvetniška družba; strokovna organizacija, ki opravlja registrirane dejavnosti ali naloge, ki so v neposredni zvezi z upravno zadevo kot predmetom določenega postopka (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). '''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače.</p>
	'''Pooblastilo je lahko »pisno ali dano na zapisnik pri organu, ni pa potrebno, da bi bilo overjeno, razen če področni predpis določa drugače'''« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024). Lahko je splošno za ves postopek ali pa posebno za določena dejanja v postopku oziroma omejeno kako drugače. Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>		<p>Ne glede na to, da so lahko v vlogi pooblaščenca različne osebe, ZUP »loči obseg pooblastila glede na to, ali je stranka pooblastila odvetnika ali laičnega zastopnika (frizerja, mehanika itd.)« (Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2024, str. 113). To pomeni, da če je pooblastilo splošno in dano »neodvetniku«, lahko tak pooblaščenec stranko zastopa oziroma opravlja vsa dejanja v postopku, ne sme pa (razen če bi ga stranka izrecno pooblastila) umakniti zahtevka, se poravnati, prenesti pooblastilo na drugega pooblaščenca ali vlagati izredna pravna sredstva, kakor določa četrti odstavek [[Zak:ZUP#59. .C4.8Dlen{{!}}59. člena ZUP]]. Ker v teh primerih gre za dejanja, ki lahko močno vplivajo na pravni položaj stranke, je s strani pooblastitelja potrebno posebno pooblastilo, razen če je pooblaščenec odvetnik ali odvetniška družba. V tem primeru lahko s splošnim pooblastilom pooblaščenec opravlja vsa dejanja z izjemo vlaganja izrednih pravnih sredstev za kar tudi odvetnik potrebuje posebno pooblastilo.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

			</p>

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==