Uvedba inšpekcijskega postopka - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Zadeva: Uvedba inšpekcijskega postopka */

2023-08-30T07:56:02Z

Zadeva: Uvedba inšpekcijskega postopka

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:56, 30. avgust 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Uvedba inšpekcijskega postopka'''<br>''' ==		== '''Zadeva: '''Uvedba inšpekcijskega postopka ob bagatelnosti ali sporih med zasebnimi interesi?'''<br>''' ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 8. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 28. 8. 2023<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki vodi upravni postopek

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:55:28Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:55, 30. avgust 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.		Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.

	Torej je '''vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. '''Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko  odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam).		Torej je '''vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. '''Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko  odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam, komentar k 24. členu ZIN).

	Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:53:10Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:53, 30. avgust 2023
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>

	~~''''~~

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:53:01Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:53, 30. avgust 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.		Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.

	Torej je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko  odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam).		Torej je '''vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. '''Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko  odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam).

	Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:52:40Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:52, 30. avgust 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.		Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.

	~~Ali~~ je ~~ob zasebnem interesu podan tudi javni~~ interes, je ~~stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost~~ s predpisi ~~(podrobneje v Kovač~~, ~~prav tam)~~. ~~Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek~~. Če ~~pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni~~ vsaj ~~verjetne kršitve predpisov~~, ~~katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati~~, ~~potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja~~, da v ~~primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka~~ po uradni dolžnosti, ~~ki se začne in vodi~~ v ~~javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka~~ ([[Zak:ZUP#~~135~~. .C4.8Dlen{{!}}~~135~~. člen ZUP]], ~~glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo,~~ je ~~težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma~~ v ~~zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli~~ v ~~obravnavo~~, ~~saj je</p>~~		Torej je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko  odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam).

	~~<p>Torej~~ je ~~vsaka~~ neskladnost ~~ali kršitev~~, ~~kjer izkazana najmanj verjetnost le te~~, ~~po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora~~. ~~Javni~~ interes ~~je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost~~ oziroma ~~ne/ujemanje s predpisi~~, ~~ki določa pogoje za pravico~~ oz. ~~nalaganje obveznosti~~. ~~Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja~~, ~~tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije~~, ~~saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa~~, ~~čeprav se v postopkih~~ po uradni dolžnosti ~~ob prisotnosti javne koristi obenem~~ v ~~določenih primer lahko odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov~~, ~~ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci~~ ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], ~~katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam)~~.~~ <~~/p>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br>
	~~<p> Si pa lahko po mojem pomagate še~~ z 88. ~~členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost~~) ~~ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave~~. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>

	~~<br>~~''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''''

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:51:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:51, 30. avgust 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], več v Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016).		Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], več v Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016).

	Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom, kot določa 5. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl., [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN]). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad '''izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov''' (2. člen ZIN). P'''~~odročni~~ predpisi torej določijo, kaj je javni interes na določenem področju.'''		Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom, kot določa 5. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl., [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN]). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad '''izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov''' (2. člen ZIN). '''Področni predpisi torej določijo, kaj je javni interes na določenem področju.'''

	Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.		Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je</p>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je</p>

	<p>Torej je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci, katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam). </p>		<p>Torej je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]], katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam). </p>
	<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>		<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:51:03Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:51, 30. avgust 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.		Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.

	Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]](glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet ~~IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN~~. Javni interes je ~~teoretično~~ namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost ~~oz.~~ ne/ujemanje ~~z zakoni~~, ki pogoje za ~~(tukaj)~~ pravico ~~(gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni~~ oz. ~~ne gre za UZ~~. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ~~ne/~~obstoj sosedskega spora nima ~~veze~~, ~~ker vi delujete zavoljo zagotovitve~~ s ~~pogoji~~, ~~ne reševanja~~ dveh ~~privat~~ interesov (~~te se itak vzporedno rešuje na sodišču~~ v ~~pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa~~ v ~~vaši pristojnosti~~, ~~po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor~~. </p>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka ([[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]], glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12. 2. 2018). <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je</p>

			<p>Torej je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet inšpekcijskega nadzora. Javni interes je namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oziroma ne/ujemanje s predpisi, ki določa pogoje za pravico oz. nalaganje obveznosti. Če neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, tudi morebitni hkratni obstoj sosedskega spora nima vpliva  na delovanje inšpekcije, saj ta deluje s ciljem varstva javnega interesa, čeprav se v postopkih po uradni dolžnosti ob prisotnosti javne koristi obenem v določenih primer lahko odloča tudi glede dveh zasebnih pravnih interesov, ko so v postopku prisotni npr. stranski udeleženci, katerih interes je nasproten glavni stranki (podrobneje o stranskih udeležencih v inšpekcijskih postopkih Remic v Kovač, prav tam). </p>
	<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>		<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:46:59Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:46, 30. avgust 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.		Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.

	Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka (glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. </p>		Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]](glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. </p>
	<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>		<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:46:24Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:46, 30. avgust 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]).		Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], več v Kovač (ur.) Inšpekcijski nadzor, 2016).

	Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom (5. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN]). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad '''izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov''' (2. člen ZIN). Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''. ~~<br>~~Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je ~~v presoji~~ inšpektorja in v ~~kolikor~~ ugotovi, da je javni interes ~~podan~~, potem je ~~tudi~~ dolžan uvesti inšpekcijski postopek. ~~V kolikor~~ pa ugotovi, da javni interes ni podan~~, torej, da ne gre za~~ kršitve predpisov katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ~~nima~~ podlage za uvedbo ~~inšpekcijskega~~ postopka. ~~Kadar pa inšpektor tekom inšpekcijskega postopka~~ ugotovi, da nadaljevanje ~~inšpekcijskega~~ postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti ~~tega~~ javnega interesa ni potrebno, ~~potem~~ izda sklep o ustavitvi postopka (glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. </p>		Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom, kot določa 5. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl., [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN]). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad '''izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov''' (2. člen ZIN). P'''odročni predpisi torej določijo, kaj je javni interes na določenem področju.'''

			Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno tako vprašanje, ali gre za manjšo ali večjo neskladnost s področnim predpisom, kakor tudi, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''.

			Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je stvar presoje inšpektorja, pri čemer se postopek uvede, če se izkaže vsaj verjetna neskladnost s predpisi (podrobneje v Kovač, prav tam). Če se ugotovi, da je javni interes ogrožen, potem je inšpektor dolžan uvesti inšpekcijski upravni postopek. Če pa ugotovi, da javni interes ni podan oziroma ni vsaj verjetne kršitve predpisov, katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem ni podlage za uvedbo postopka. Analogno velja, da v primeru, ko se med postopkom ugotovi, da nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti (ogroženosti) javnega interesa ni (več) potrebno, se izda sklep o ustavitvi postopka (glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. </p>
	<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>		<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-30T07:40:46Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:40, 30. avgust 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]).		Inšpekcijski postopki so postopki, ki se vedno začnejo po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa ([[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]]).

			Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom (5. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN]). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad '''izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov''' (2. člen ZIN). Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''. <br>Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je v presoji inšpektorja in v kolikor ugotovi, da je javni interes podan, potem je tudi dolžan uvesti inšpekcijski postopek. V kolikor pa ugotovi, da javni interes ni podan, torej, da ne gre za kršitve predpisov katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem nima podlage za uvedbo inšpekcijskega postopka. Kadar pa inšpektor tekom inšpekcijskega postopka ugotovi, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno, potem izda sklep o ustavitvi postopka (glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. </p>
			<p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>

	Pristojni inšpektor namreč skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo dejanja fizičnih in pravnih oseb, ki pomenijo poseg v javni interes, določen z materialnim predpisom, ki daje podlago za inšpekcijski nadzor, pri čemer je dolžan varovati interese fizičnih in pravnih oseb, ki so v skladu z materialnim pravom (5. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 ZIN]). Kadar pristojni inšpektor ugotovi kršitve predpisa, katerega izvajanje nadzira, ustrezno ukrepa z namenom, da se čim prej vzpostavi zakonito stanje. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad '''izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov''' (2. člen ZIN). Za uvedbo inšpekcijskega postopka je zato '''brezpredmetno, ali je ob javnem interesu podan tudi zasebni interes'''. <br>Ali je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, je v presoji inšpektorja in v kolikor ugotovi, da je javni interes podan, potem je tudi dolžan uvesti inšpekcijski postopek. V kolikor pa ugotovi, da javni interes ni podan, torej, da ne gre za kršitve predpisov katerih spoštovanje oz. izvajanje je dolžan nadzirati, potem nima podlage za uvedbo inšpekcijskega postopka. Kadar pa inšpektor tekom inšpekcijskega postopka ugotovi, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno, potem izda sklep o ustavitvi postopka (glej tudi npr. sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111419043 I U 157/2017-15] z dne 12.2.2018) . <br><p>'''RE'''Če prav razumem dilemo, je težko enoznačno odgovoriti, toda načeloma v zvezi z 10. členom GZ-1, na kar verjetno mislite, ne moremo reči, da lahko »izbirate«, ali in katero zadevo boste vzeli v obravnavo, saj je vsaka neskladnost ali kršitev, kjer izkazana najmanj verjetnost le te, po zakonu predmet IN, pri čemer seveda to velja pri občinski inšpekciji za nezahtevne objekte oz. neskladja z OPN. Javni interes je teoretično namreč določen kot pogoji za upravičenje ali obveznost oz. ne/ujemanje z zakoni, ki pogoje za (tukaj) pravico (gradnje, uporabe…) določa. Če tega momenta ni, niti ni važno, ali gre obenem za sosedske spore, pač niste niti pristojni oz. ne gre za UZ. Če pa neskladnost s predpisi vsaj verjetno obstaja, pa tudi hkratni ne/obstoj sosedskega spora nima veze, ker vi delujete zavoljo zagotovitve s pogoji, ne reševanja dveh privat interesov (te se itak vzporedno rešuje na sodišču v pravdi). Torej če gre za kršitev predpisa v vaši pristojnosti, po definiciji ne drži, da javni interes za uvedbo postopka ni izkazan ne glede na bagatelo ali sočasni privatni spor. </p><p> Si pa lahko po mojem pomagate še z 88. členom GZ-1, ko ocenjujete verjetnost kršitve predpisa, ko iščete podlago, da ne bi (za vsako malenkost) ali kak postopek le kasneje uvedli, saj zakon določa bolj ali manj objektivne in določne kriterije obravnave. Verjetno nisem kaj pomagala v smislu, kot ste želeli, a upam, da bo šlo v praksi, kot po izkušnjah veste, da je treba delati, le ni slabo se vnaprej zavarovati npr. z merili ne/obravnave ali prednosti… </p>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''