Utemeljenost odklonitve in fikcija vročitve - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Zadeva: Utemeljenost odklonitve in fikcija vročitve - V USKLAJEVANJU */

2024-06-19T07:16:31Z

Zadeva: Utemeljenost odklonitve in fikcija vročitve - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:16, 19. junij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Utemeljenost odklonitve in fikcija ~~vročitve - V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Utemeljenost odklonitve in fikcija vročitve ==

	'''Datum odgovora:''' 17. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 17. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-06-19T07:16:18Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:16, 19. junij 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati upravni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (prvi odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]), če pa to ni mogoče, se lahko opravi, kjerkoli se naslovnik nahaja (drugi odstavek istega člena), ko mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>		<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati upravni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (prvi odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]), če pa to ni mogoče, se lahko opravi, kjerkoli se naslovnik nahaja (drugi odstavek istega člena), ko mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>
	<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t. i. '''fikcijo vročitve''', ki po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, '''ni mogoča, '''ker vročevalec ne najde naslovnika. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', če v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po četrtem odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno '''z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>		<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t. i. '''fikcijo vročitve''', ki po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, '''ni mogoča, '''ker vročevalec ne najde naslovnika. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', če v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po četrtem odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno '''z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>
	<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti nastanek pravnih posledic, vendar pa je prav za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve'''~~, vročevalec pa je dokument~~ '''~~pustil na naslovu vročanja~~''' ~~vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. ~~Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018).</p>		<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti nastanek pravnih posledic, vendar pa je prav za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''''''. '''Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018).</p>
	<p>Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej. Prav tako kaže opozoriti, da do fikcije vročitve ne pride, če niso izpolnjene predpostavke za njen nastop, npr. da se sporočilo o prispelem pismu pusti na naslovu, kjer naslovnik dejansko ne biva, ali če se vroča domnevnemu pooblaščencu, pa naslovnik izkaže, da ta ni bil pooblaščen za prevzem pošiljk.</p>		<p>Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej. Prav tako kaže opozoriti, da do fikcije vročitve ne pride, če niso izpolnjene predpostavke za njen nastop, npr. da se sporočilo o prispelem pismu pusti na naslovu, kjer naslovnik dejansko ne biva, ali če se vroča domnevnemu pooblaščencu, pa naslovnik izkaže, da ta ni bil pooblaščen za prevzem pošiljk.</p>
	Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira v ožjem pomenu tega izraza, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti, razen če gre za v prejšnjem odstavku navedene izjemne primere, vezane na neustrezen čas ali kraj vročanja.'''<br>		Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira v ožjem pomenu tega izraza, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti, razen če gre za v prejšnjem odstavku navedene izjemne primere, vezane na neustrezen čas ali kraj vročanja.'''<br>

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-06-19T07:09:24Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:09, 19. junij 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>Vročanje je po ZUP dejanje v postopku, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino pisanja, zlasti izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi, z nadaljnimi pravnimi učinki. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokument prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve. '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. Če vročanje ni bilo opravljeno oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p>		<p>Vročanje je po ZUP dejanje v postopku, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino pisanja, zlasti izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi, z nadaljnimi pravnimi učinki. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokument prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve. '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. Če vročanje ni bilo opravljeno oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p>
	<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati upravni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (prvi odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]), če pa to ni mogoče, se lahko opravi, kjerkoli se naslovnik nahaja (drugi odstavek istega člena), ko mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>		<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati upravni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (prvi odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]), če pa to ni mogoče, se lahko opravi, kjerkoli se naslovnik nahaja (drugi odstavek istega člena), ko mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>
	<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t. i. '''fikcijo vročitve''', ki po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, ~~po običajni poti~~ '''ni mogoča'''. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', če v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po četrtem odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno '''z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>		<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t. i. '''fikcijo vročitve''', ki po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, '''ni mogoča, '''ker vročevalec ne najde naslovnika. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', če v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po četrtem odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno '''z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>
	<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti ~~pojav~~ pravnih posledic, vendar pa je prav za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018).</p>		<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti nastanek pravnih posledic, vendar pa je prav za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018).</p>
	<p>Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej. Prav tako kaže opozoriti, da do fikcije vročitve ne pride, če niso izpolnjene predpostavke za njen nastop, npr. da se sporočilo o prispelem pismu pusti na naslovu, kjer naslovnik dejansko ne biva, ali če se vroča domnevnemu pooblaščencu, pa naslovnik izkaže, da ta ni bil pooblaščen za prevzem pošiljk.</p>		<p>Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej. Prav tako kaže opozoriti, da do fikcije vročitve ne pride, če niso izpolnjene predpostavke za njen nastop, npr. da se sporočilo o prispelem pismu pusti na naslovu, kjer naslovnik dejansko ne biva, ali če se vroča domnevnemu pooblaščencu, pa naslovnik izkaže, da ta ni bil pooblaščen za prevzem pošiljk.</p>
	Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira v ožjem pomenu tega izraza, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti, razen če gre za v prejšnjem odstavku navedene izjemne primere, vezane na neustrezen čas ali kraj vročanja.'''<br>		Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira v ožjem pomenu tega izraza, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti, razen če gre za v prejšnjem odstavku navedene izjemne primere, vezane na neustrezen čas ali kraj vročanja.'''<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-06-18T07:12:45Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:12, 18. junij 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>Vročanje je po ~~Zakonu o splošnem upravnem~~ postopku ~~(ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06) postopek~~, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino ~~dokumenta,~~ prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve.~~ ~~ '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. ~~V kolikor~~ vročanje ni bilo opravljeno, oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p>		<p>Vročanje je po ZUP dejanje v postopku, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino pisanja, zlasti izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi, z nadaljnimi pravnimi učinki. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokument prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve. '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. Če vročanje ni bilo opravljeno oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p>
	<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati ~~državni~~ organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja ~~(osebno, navadno, fizično in elektronsko)~~ ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (1. odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]) , ~~v kolikor~~ pa to ni mogoče, se ~~le to~~ lahko opravi kjerkoli se naslovnik nahaja (2. odstavek istega člena)~~. Po razlagi Kovač~~, mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>		<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati upravni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (prvi odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]), če pa to ni mogoče, se lahko opravi, kjerkoli se naslovnik nahaja (drugi odstavek istega člena), ko mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>
	<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t.i. '''fikcijo vročitve''', ki po 3. odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, po običajni poti '''ni mogoča'''. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', ~~v kolikor~~ v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po 4. odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. ~~'''~~V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>		<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t. i. '''fikcijo vročitve''', ki po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, po običajni poti '''ni mogoča'''. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', če v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po četrtem odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno '''z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>
	<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti pojav pravnih posledic, vendar pa je ~~bila~~ za preprečevanje le tega uvedena ~~'''~~fikcija vročitve~~'''~~, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018). Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v ~~nekaterih~~ primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej.</p>		<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti pojav pravnih posledic, vendar pa je prav za preprečevanje le tega uvedena fikcija vročitve, ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018).</p>
	~~'''~~Neupravičena odklonitev~~'''~~ sprejema dokumenta se torej po ZUP ~~'''~~ne sankcionira~~'''~~, vendar nastane ~~'''~~fikcija vročitve~~'''~~ po enem izmed predpisanih načinov in je s tem ~~'''~~vročitev veljavno opravljena~~'''~~, ~~'''~~roki začnejo teči z dnem vročitve~~'''~~, '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti'''.<br>		<p>Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej. Prav tako kaže opozoriti, da do fikcije vročitve ne pride, če niso izpolnjene predpostavke za njen nastop, npr. da se sporočilo o prispelem pismu pusti na naslovu, kjer naslovnik dejansko ne biva, ali če se vroča domnevnemu pooblaščencu, pa naslovnik izkaže, da ta ni bil pooblaščen za prevzem pošiljk.</p>
			Neupravičena odklonitev sprejema dokumenta se torej po ZUP ne sankcionira v ožjem pomenu tega izraza, vendar nastane fikcija vročitve po enem izmed predpisanih načinov in je s tem vročitev veljavno opravljena, roki začnejo teči z dnem vročitve, '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti, razen če gre za v prejšnjem odstavku navedene izjemne primere, vezane na neustrezen čas ali kraj vročanja.'''<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-06-18T07:04:25Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:04, 18. junij 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	V katerih primerih je odklonitev vročitve utemeljena, da vročitev ne velja oziroma da pravne posledice ~~ne nastopijo~~?		V katerih primerih je odklonitev vročitve utemeljena, da vročitev ne velja oziroma da za stranko ne nastopijo pravne posledice?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

ZZ0625 ob 21:02, 17. junij 2024

2024-06-17T21:02:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:02, 17. junij 2024
Vrstica 18:		Vrstica 18:

	<comments />		<comments />
			[[Category:Vročanje]]

ZZ0625 ob 21:00, 17. junij 2024

2024-06-17T21:00:18Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:00, 17. junij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' ~~vneseš besedilo zadeve~~ ==		== '''Zadeva: '''Utemeljenost odklonitve in fikcija vročitve - V USKLAJEVANJU ==

	'''Datum odgovora:''' 17. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 17. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>Vročanje je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06) postopek, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokumenta, prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve.  '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. V kolikor vročanje ni bilo opravljeno, oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p><p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati državni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja (osebno, navadno, fizično in elektronsko) ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (1. odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]) , v kolikor pa to ni mogoče, se le to lahko opravi kjerkoli se naslovnik nahaja (2. odstavek istega člena). Po razlagi Kovač, mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p><p>Nadalje ZUP omogoča tudi t.i. '''fikcijo vročitve''', ki po 3. odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, po običajni poti '''ni mogoča'''. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', v kolikor v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po 4. odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. '''V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p><p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti pojav pravnih posledic, vendar pa je bila za preprečevanje le tega uvedena '''fikcija vročitve''', ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018). Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v nekaterih primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej.</p>		<p>Vročanje je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06) postopek, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokumenta, prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve.  '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. V kolikor vročanje ni bilo opravljeno, oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p>
			<p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati državni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja (osebno, navadno, fizično in elektronsko) ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (1. odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]) , v kolikor pa to ni mogoče, se le to lahko opravi kjerkoli se naslovnik nahaja (2. odstavek istega člena). Po razlagi Kovač, mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p>
			<p>Nadalje ZUP omogoča tudi t.i. '''fikcijo vročitve''', ki po 3. odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, po običajni poti '''ni mogoča'''. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', v kolikor v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po 4. odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. '''V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p>
			<p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti pojav pravnih posledic, vendar pa je bila za preprečevanje le tega uvedena '''fikcija vročitve''', ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018). Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v nekaterih primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej.</p>
	'''Neupravičena odklonitev''' sprejema dokumenta se torej po ZUP '''ne sankcionira''', vendar nastane '''fikcija vročitve''' po enem izmed predpisanih načinov in je s tem '''vročitev veljavno opravljena''', '''roki začnejo teči z dnem vročitve''', '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti'''.<br>		'''Neupravičena odklonitev''' sprejema dokumenta se torej po ZUP '''ne sankcionira''', vendar nastane '''fikcija vročitve''' po enem izmed predpisanih načinov in je s tem '''vročitev veljavno opravljena''', '''roki začnejo teči z dnem vročitve''', '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti'''.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

ZZ0625 ob 20:58, 17. junij 2024

2024-06-17T20:58:15Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:58, 17. junij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==		== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

	'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo		'''Datum odgovora:''' 17. 6. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~vneseš besedilo vprašanja<br>~~		V katerih primerih je odklonitev vročitve utemeljena, da vročitev ne velja oziroma da pravne posledice ne nastopijo?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	~~vneseš besedilo odgovora~~ <br>		<p>Vročanje je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06) postopek, s katerim se dokument oblastnega organa preda oziroma dostavi naslovniku z namenom seznanitve prizadetih oseb z vsebino izdanih oblastnih aktov, kot so odločbe in sklepi. Pravilno vročanje dokumentov je ključno, saj poleg seznanitve naslovnika z vsebino dokumenta, prinaša zaradi teka rokov tudi morebitne pravne posledice, ki so vezane na datum vročitve.  '''Vročitev je torej pogoj za nastanek pravnih učinkov pisanja''' v razmerju med organi in drugimi udeleženci, kot so tek rokov, dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost ter raba pravnih sredstev. V kolikor vročanje ni bilo opravljeno, oziroma ni bilo opravljeno po predpisih, roki ne začnejo teči, kar nadalje pomeni nedokončan postopek (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 1. knjiga, str. 525-529).</p><p>ZUP predpisuje natančna pravila glede vročanja, ki jih morajo upoštevati državni organi. To vključuje čas vročanja v [[Zak:ZUP#84. .C4.8Dlen{{!}}84. členu]], kraj vročanja v členih [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85.]], [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96.]], in [[Zak:ZUP#96. .C4.8Dlen{{!}}96a]]., način vročanja (osebno, navadno, fizično in elektronsko) ter postopek v primeru, da vročanje na običajen način ni mogoče (npr. javno naznanilo po [[Zak:ZUP#94. .C4.8Dlen{{!}}94. členu ZUP]]). Glede kraja vročanja ZUP določa, da se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen (1. odstavek [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. člena]]) , v kolikor pa to ni mogoče, se le to lahko opravi kjerkoli se naslovnik nahaja (2. odstavek istega člena). Po razlagi Kovač, mora naslovnik, če je na kraju vročitve navzoč, pošiljko sprejeti (prav tam, str. 535).</p><p>Nadalje ZUP omogoča tudi t.i. '''fikcijo vročitve''', ki po 3. odstavku [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena ZUP]] ureja situacijo, ko '''osebna vročitev''' dokumentov, katerim po vročitvi začne teči rok, po običajni poti '''ni mogoča'''. V tem primeru se lahko pisno sporočilo, ki naslovniku sporoča, kje se ta dokument nahaja in ga opozoriti na '''15 dnevni rok za prevzem'''. Tako sporočilo mora vsebovati tudi '''opozorilo o nastopu fikcije''', v kolikor v določenem roku dokument ne bo prevzet. Če naslovnik dokument prevzame znotraj roka, se za vročitev šteje datum prevzema, drugače mora vročevalec po 4. odstavku istega člena '''pustiti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčku naslovnika'''. '''V tem primeru se vročitev torej šteje za opravljeno z iztekom tega roka, ne glede na to, ali je naslovnik dejansko prevzel dokument ali ne.'''</p><p>Če stranka '''odkloni prevzem''' dokumenta, za katerega '''nima zakonitega razloga''', mora vročevalec dokument pustiti v skladu z  [[Zak:ZUP#95. .C4.8Dlen{{!}}95. členom ZUP]] v stanovanju ali poslovnih prostorih stranke oziroma ga nalepi na vrata. Namen vročitve je, da bi se naslovnik seznanil z vsebino dokumenta, ne pa v tem, da se dejansko seznani z vsebino dokumenta, če tega ne želi (prav tam, str. 580). Šteje se, da je s tem '''vročitev opravljena''', ne glede na to, ali je stranka dokument dejansko prevzela ali ne, saj naslovnik z odklonitvijo običajno želi preprečiti pojav pravnih posledic, vendar pa je bila za preprečevanje le tega uvedena '''fikcija vročitve''', ki je vezana na zapis ugotovitve in okoliščin odklonitve (bolj podrobno v [https://sodnapraksa.si/?_submit=i%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C2%A6%C3%83%E2%80%9A%C3%82%C2%A1%C3%83%C6%92%C3%A2%E2%82%AC%C5%BE%C3%83%E2%80%9A%C3%82%20i&q=in&rowsPerPage=20&page=10961&id=59035 Sodbi U 237/2002] z dne 16. 11. 2004). '''Fikcija vročitve torej nastopi''', kadar naslovnik '''ne izkaže upravičenega razloga odklonitve''', vročevalec pa je dokument '''pustil na naslovu vročanja''' vred z morebitnim razlogom odklonitve, če je bil ta naveden. Ne velja pa za fikcijo vročitve, če naslovnik ni odklonil prevzema (npr. ker ga ob poskusu vročitve ni bilo doma), in je pošiljka puščena v hišnem predalčku ali na vratih stanovanja (glej tudi [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111415601 Sodbo VSRS VIII Ips 184/2017] z dne 16. 1. 2018). Odklonitev sprejema po tem istem členu pa '''velja za upravičeno v primeru neutemeljenega vročanja ponoči, ob praznikih''' (razen pri nujnih zadevah v javnem interesu), '''na neobičajnih krajih''' po [[Zak:ZUP#85. .C4.8Dlen{{!}}85. členu ZUP]] ter v nekaterih primerih, ko ima stranka pooblaščenca, dokument pa je bil vročen direktno njej.</p>

	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti\|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		'''Neupravičena odklonitev''' sprejema dokumenta se torej po ZUP '''ne sankcionira''', vendar nastane '''fikcija vročitve''' po enem izmed predpisanih načinov in je s tem '''vročitev veljavno opravljena''', '''roki začnejo teči z dnem vročitve''', '''pravnim učinkom pa se ni mogoče izogniti'''.<br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

ZZ0625: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

2024-06-17T20:48:26Z

Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Nova stran

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />