Ustrezna pravna podlaga pravne koristi - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* [https://tinyurl.com/4jfsdryt]Odgovor: */

2023-08-24T12:50:37Z

[https://tinyurl.com/4jfsdryt]Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:50, 24. avgust 2023
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Ali za pravni interes zadošča, da se stranka sklicuje na določbe Ustave, ali se mora sklicevati konkretno na zakonsko določbo oz. določbo podzakonskega predpisa, ki omogoča neko pravno korist?		Ali za pravni interes zadošča, da se stranka sklicuje na določbe Ustave, ali se mora sklicevati konkretno na zakonsko določbo oz. določbo podzakonskega predpisa, ki omogoča neko pravno korist?

	== '''~~[https://tinyurl.com/4jfsdryt]~~Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:49:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:49, 24. avgust 2023
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Ali za pravni interes zadošča, da se stranka sklicuje na določbe Ustave, ali se mora sklicevati konkretno na zakonsko določbo oz. določbo podzakonskega predpisa, ki omogoča neko pravno korist?		Ali za pravni interes zadošča, da se stranka sklicuje na določbe Ustave, ali se mora sklicevati konkretno na zakonsko določbo oz. določbo podzakonskega predpisa, ki omogoča neko pravno korist?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''[https://tinyurl.com/4jfsdryt]Odgovor:''' ==

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali  sodbi I U 1012/2016-10 z dne 20. 12. 2017 in [https://tinyurl.com/2p8sypan I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011]). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali  sodbi [https://tinyurl.com/4jfsdryt I U 1012/2016-10 z dne 20. 12. 2017] in [https://tinyurl.com/2p8sypan I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011]). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>
	<p>		<p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:47:27Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:47, 24. avgust 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali  sodbi I U 1012/2016-10 z dne 20. 12. 2017 in I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali  sodbi I U 1012/2016-10 z dne 20. 12. 2017 in [https://tinyurl.com/2p8sypan I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011]). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>
	<p>		<p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:45:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:45, 24. avgust 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali ~~sodba UPRS~~ I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011 ~~ali~~ ). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali  sodbi I U 1012/2016-10 z dne 20. 12. 2017 in I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>
	<p>		<p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:42:37Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:42, 24. avgust 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali ~~[SOVS~~ sodba UPRS I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011] ali ). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali sodba UPRS I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011 ali ). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>
	<p>		<p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:42:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:42, 24. avgust 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019] ali [SOVS sodba UPRS I U 1182/220 z dne 26. 10. 2011] ali ). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>
	<p>		<p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:36:25Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:36, 24. avgust 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ~~[[Zak:~~ZUP~~#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]~~ pravno korist ~~definira~~ kot neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja obstajati (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). ~~Hkrati je nujno, da gre za osebno in splošno korist, saj je ta osebna korist neposredna in pravna.~~ Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. ZUP definira '''pravno '''korist kot neposredno '''na zakon ali drug predpis '''oprto '''osebno, ne splošno oz. javno '''korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja '''obstajati''' (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020).  Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]ali statusa stranskega udeleženca~~, ki~~ mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen v materialnem ~~predpisu~~, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku~~. Korist~~, ~~ki ni opredeljena~~ v ~~materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku~~. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in ~~105/22 – ZZNŠPP)~~). Hkrati pa je ~~potrebno~~ sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (~~za tak primer~~ glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]).</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ([[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]) ali statusa stranskega udeleženca ([[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]]). Slednji mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen '''v materialnem oz. področnem zakonu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku, čeprav gre lahko za nematični zakon v določeni zadevi'''. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). Hkrati pa je treba sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (npr. glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]). Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku.</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu z [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa ~~le-~~tega~~, kot že omenjeno~~ predvidevajo posamezni materialni ~~predpisi~~. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), ~~vendar lahko s tem praviloma izkaže le dejanski interes. Za dokaz~~ pravnega interesa je ~~potrebno~~ navesti določbe ~~konkretnega~~ materialnega ~~predpisa~~, ki ~~urejajo konkretno~~ upravnopravno razmerje ~~in upravni postopek~~, ~~in jih podpreti~~ z ustreznimi dokazili ~~'''~~(več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP ~~s komentarjem~~, 2020, 1.~~ ~~ knjiga, gl. komentar k 43. členu).		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu s [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa tega predvidevajo posamezni materialni zakoni. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), toda za izkaz pravnega interesa je treba navesti določbe določenega materialnega zakona''', ki ureja neko upravnopravno razmerje. Okoliščine, ki kažejo izkazan pravni interes, kot ga opredeljuje področni zakon, mora oseba navesti, podprto z ustreznimi dokazili najmanj na stopnji verjetnosti (več v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, gl. komentar k 43. členu).</p>
			<p>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:28:38Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:28, 24. avgust 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] pravno korist definira kot neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja obstajati (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Hkrati je nujno, da gre za osebno in splošno korist, saj je ta osebna korist neposredna in pravna. Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] pravno korist definira kot neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja obstajati (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Hkrati je nujno, da gre za osebno in splošno korist, saj je ta osebna korist neposredna in pravna. Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ali statusa stranskega udeleženca, ki mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen v materialnem predpisu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku. Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP)). Hkrati pa je potrebno sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (za tak primer glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]).</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člen ZUP]]ali statusa stranskega udeleženca, ki mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen v materialnem predpisu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku. Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP)). Hkrati pa je potrebno sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (za tak primer glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]).</p>
	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu z [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa le-tega, kot že omenjeno predvidevajo posamezni materialni predpisi. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), vendar lahko s tem praviloma izkaže le dejanski interes. Za dokaz pravnega interesa je potrebno navesti določbe konkretnega materialnega predpisa, ki urejajo konkretno upravnopravno razmerje in upravni postopek, in jih podpreti z ustreznimi dokazili '''(več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1.  knjiga, gl. komentar k 43. členu).		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu z [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa le-tega, kot že omenjeno predvidevajo posamezni materialni predpisi. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), vendar lahko s tem praviloma izkaže le dejanski interes. Za dokaz pravnega interesa je potrebno navesti določbe konkretnega materialnega predpisa, ki urejajo konkretno upravnopravno razmerje in upravni postopek, in jih podpreti z ustreznimi dokazili '''(več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1.  knjiga, gl. komentar k 43. členu).
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-24T12:28:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:28, 24. avgust 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] pravno korist definira kot neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja obstajati (Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Hkrati je nujno, da gre za osebno in splošno korist, saj je ta osebna korist neposredna in pravna. Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .		[[Zak:ZUP#2. .C4.8Dlen{{!}}2. člen ZUP]] določa, da je upravna zadeva odločanje oblastnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi/pravnem interesu stranke na področju upravnega prava. Pravna korist je tako lahko predmet upravnega postopka. [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člen ZUP]] pravno korist definira kot neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist, ki pa ne sme biti zgolj potencialna in bodoča korist, ampak mora v času uveljavljanja obstajati (več v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2020). Hkrati je nujno, da gre za osebno in splošno korist, saj je ta osebna korist neposredna in pravna. Upravičenost do pravne koristi in njegovo podlago obravnava tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Upravi%C4%8Denost_do_pravice_neposredno_na_podlagi_zakona_ali_izdane_odlo%C4%8Dbe primer 1 na tem portalu (Upravičenost do pravice neposredno na podlagi zakona ali izdane odločbe)] .
	<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev statusa stranskega udeleženca, ki mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes ~~(Jerovšek in Kovač, 2020)~~. Pri tem je le-ta opredeljen v materialnem predpisu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku. Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP)). Hkrati pa je potrebno sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (za tak primer glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]).</p>		<p>Pravna korist se v upravnem postopku veže na pridobitev določenih pravic, npr. vpogled v spis ali statusa stranskega udeleženca, ki mora za vstop v postopek pridobiti pravico, ki pa je vezana na izkazan pravni interes. Pri tem je le-ta opredeljen v materialnem predpisu, po katerem se odloča v nekem upravnem postopku. Korist, ki ni opredeljena v materialnem predpisu, pomeni zgolj dejansko in ne pravno korist in jo posledično ni moč varovati v upravnem postopku. Primer opredelitve pravnega interesa v materialnem predpisu je v gradbenem zakonu, kjer je določeno, da imajo pravni interes vse tiste osebe, ki živijo na območju, kamor sega vpliv gradnje glavne stranke – investitorja (za več glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbeni zakon (GZ-1)](Ur. l. RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP)). Hkrati pa je potrebno sosledno upoštevati tudi druge materialne podlage, ki sicer niso podlaga odločanja za konkretni upravni postopek, vendar lahko dajejo podlago za pravni interes potencialnega stranskega udeleženca (za tak primer glej [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111438169 UPRS Sodba in sklep I U 38/2018-15 z dne 20. 8. 2019]).</p>

	<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu z [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa le-tega, kot že omenjeno predvidevajo posamezni materialni predpisi. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), vendar lahko s tem praviloma izkaže le dejanski interes. Za dokaz pravnega interesa je potrebno navesti določbe konkretnega materialnega predpisa, ki urejajo konkretno upravnopravno razmerje in upravni postopek, in jih podpreti z ustreznimi dokazili '''(več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1.  knjiga, gl. komentar k 43. členu).		<p>Oblastni organ mora pri presojanju utemeljenosti pravnega interesa delovati v skladu z [[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. členom ZUP]], saj načelo zakonitosti med drugim določa, da se v upravni zadevi odloča po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ustava je hierarhično višji akt in vsebuje pravne norme, ki so podlaga za hierarhično nižje pravne norme, vključene v zakone in druge splošne predpise. Tako [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člen Ustave] (Ur. l. RS, št. 33/91-I) določa enako varstvo pravic pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Kaj konkretno je pravni interes posameznika, pa ni opredeljeno v Ustavi, pač pa le-tega, kot že omenjeno predvidevajo posamezni materialni predpisi. '''Posledično se posameznik lahko sklicuje na določbe Ustave, pa tudi na ustrezne akte EU (uredbe, pod določenimi pogoji tudi direktive), vendar lahko s tem praviloma izkaže le dejanski interes. Za dokaz pravnega interesa je potrebno navesti določbe konkretnega materialnega predpisa, ki urejajo konkretno upravnopravno razmerje in upravni postopek, in jih podpreti z ustreznimi dokazili '''(več v Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 1.  knjiga, gl. komentar k 43. členu).
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-08-24T12:26:57Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:26, 24. avgust 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Ali za pravni interes zadošča, da se stranka sklicuje na določbe Ustave, ali se mora sklicevati konkretno na zakonsko določbo oz. določbo podzakonskega ~~predpisu~~, ki omogoča neko pravno korist?		Ali za pravni interes zadošča, da se stranka sklicuje na določbe Ustave, ali se mora sklicevati konkretno na zakonsko določbo oz. določbo podzakonskega predpisa, ki omogoča neko pravno korist?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==