Upravna Svetovalnica:Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-30T10:26:35Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:26, 30. januar 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:
	== '''Odgovor:'''<br> ==		== '''Odgovor:'''<br> ==

	Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje ~~tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost~~ in ~~stvarno legitimacijo~~. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen{{!}}49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>		Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje predpostavke glede pravne sposobnosti in stvarne oziroma procesne legitimacije. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen{{!}}49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>

	Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.		Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

	Drugič: če pa je '''skrbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, '''~~ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva~~.'''		Drugič: če pa je '''skrbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča'''.'''

	Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.		Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.
Vrstica 32:		Vrstica 32:
	Predhodno vprašanje mora v obravnavanem primeru praviloma reševati '''drug pristojen organ''', saj gre za vprašanje smrti stranke, ki jo je treba dognati v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o glavni stvari. Vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da '''je lahko za predhodno vprašanje pristojen tudi drug oddelek oziroma notranje-organizacijska enota istega organa ob različni funkcionalni pristojnosti <span style="text-decoration: underline;">v sicer isti instituciji</span>''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 137-138), kot v obravnavanem primeru na primer: upravna enota, ki znotraj enega oddelka vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in znotraj drugega oddelka vodi postopke vezane na matični register.		Predhodno vprašanje mora v obravnavanem primeru praviloma reševati '''drug pristojen organ''', saj gre za vprašanje smrti stranke, ki jo je treba dognati v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o glavni stvari. Vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da '''je lahko za predhodno vprašanje pristojen tudi drug oddelek oziroma notranje-organizacijska enota istega organa ob različni funkcionalni pristojnosti <span style="text-decoration: underline;">v sicer isti instituciji</span>''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 137-138), kot v obravnavanem primeru na primer: upravna enota, ki znotraj enega oddelka vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in znotraj drugega oddelka vodi postopke vezane na matični register.

	Glede na prej navedeno ima organ na voljo '''dve možnosti izdaje odločbe''' o predhodnem vprašanju in posledično odločitvi o glavni zadevi. <span style="text-decoration: underline;">Prva izmed možnosti je</span>, da ~~o predhodnem vprašanju odloči drug oddelek znotraj istega organa in ne oddelek, ki je naletel na~~ predhodno vprašanje ~~zunaj svoje pristojnosti z eno odločbo. Oddelek~~ vključi ~~predhodno vprašanje~~ v obrazložitev odločbe ~~o glavni zadevi, kot če bi sam odločal zunaj pristojnosti~~ ([[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člen ZUP]]). V tem primeru ~~prekinitev postopka ni nujna~~. <span style="text-decoration: underline;">Druga možnost je</span>, da izda dve odločbi, najprej odločbo o predhodnem vprašanju kot glavni zadevi, z matičnim upravnim postopkom pa počaka do dokončnosti in izvršljivosti prve odločbe. '''Najboljša možnost z vidika načela ekonomičnosti postopka je ta, da organ izda eno odločba, ki v izreku vsebuje dve odločitvi, tj. o glavni zadevi matičnega postopka in o rešitvi predhodnega vprašanja''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 138).		Glede na prej navedeno ima organ na voljo '''dve možnosti izdaje odločbe''' o predhodnem vprašanju in posledično odločitvi o glavni zadevi. <span style="text-decoration: underline;">Prva izmed možnosti je</span>, da se predhodno vprašanje reši v istem organu, pri čemer ni bistveno ali gre za isto ali drugo notranjo organizacijsko enoto, takšna rešitev pa se vključi v obrazložitev odločbe ([[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člen ZUP]]). V tem primeru se postopek ne prekine. <span style="text-decoration: underline;">Druga možnost je</span>, da izda dve odločbi, najprej odločbo o predhodnem vprašanju kot glavni zadevi, z matičnim upravnim postopkom pa počaka do dokončnosti in izvršljivosti prve odločbe. '''Najboljša možnost z vidika načela ekonomičnosti postopka je ta, da organ izda eno odločba, ki v izreku vsebuje dve odločitvi, tj. o glavni zadevi matičnega postopka in o rešitvi predhodnega vprašanja''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 138).

	Če se med postopkom ugotovi, da je '''stranka umrla''' (npr. na podlagi javne listine, tj. izpiska iz matičnega registra/predhodnega vprašanja) to pomeni, da stranki (po samem zakonu) '''preneha prijava stalnega prebivališča''' po prvem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 8. člena ZPPreb-1]. Uradna oseba zato '''ustavi postopek s sklepom''', saj gre v primeru ugotavljanja stalnega prebivališča za '''predmet postopka, ki ni dedljiv oziroma je vezan samo na stranko, ki pa ne obstaja več.''' Na podlagi tega uradna oseba ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], in sicer '''sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava'''.		Če se med postopkom ugotovi, da je '''stranka umrla''' (npr. na podlagi javne listine, tj. izpiska iz matičnega registra/predhodnega vprašanja) to pomeni, da stranki (po samem zakonu) '''preneha prijava stalnega prebivališča''' po prvem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 8. člena ZPPreb-1]. Uradna oseba zato '''ustavi postopek s sklepom''', saj gre v primeru ugotavljanja stalnega prebivališča za '''predmet postopka, ki ni dedljiv oziroma je vezan samo na stranko, ki pa ne obstaja več.''' Na podlagi tega uradna oseba ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], in sicer '''sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava'''.

PoloncaKovac: /* Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu - V USKLAJEVANJU */

2024-01-30T10:23:34Z

Zadeva: Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:23, 30. januar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu ~~- '''V USKLAJEVANJU'''~~ ==		== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu ==

	'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014, pregled 3. 1. 2023, dopolnitev 29. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>		'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014, pregled 3. 1. 2023, dopolnitev 29. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-01-30T07:43:19Z

Odgovor:

GrahAnita ob 09:44, 29. januar 2024

2024-01-29T09:44:16Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:44, 29. januar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu ==		== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu - '''V USKLAJEVANJU''' ==

	'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014, pregled 3. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>		'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014, pregled 3. 1. 2023, dopolnitev 29. 1. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>

	== '''Vprašanje:'''<br> ==		== '''Vprašanje:'''<br> ==

	Upravni organ je prejel pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer osebi neznanega bivališča. Gre za začetek postopka po uradni dolžnosti, v skladu z 127. členom ZUP, se je postopek po uradni dolžnosti tudi začel. Na podlagi pridobljenih podatkov pa je bilo ugotovljeno, da je ta oseba že dolgo mrtva. Pojavlja se dilema: kakšen akt naj se izda? Posamezna dejanja upravnega postopka so že opravljena, torej je začet upravni postopek po uradni dolžnosti. Da oseba ne živi, je bilo ugotovljeno šele med postopkom – temeljna procesna predpostavka torej ni (niti prej bila) izpolnjena.~~ <br>~~		Upravni organ je prejel pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer osebi neznanega bivališča. Gre za začetek postopka po uradni dolžnosti, v skladu z 127. členom ZUP, se je postopek po uradni dolžnosti tudi začel. Na podlagi pridobljenih podatkov pa je bilo ugotovljeno, da je ta oseba že dolgo mrtva. Pojavlja se dilema: kakšen akt naj se izda? Posamezna dejanja upravnega postopka so že opravljena, torej je začet upravni postopek po uradni dolžnosti. Da oseba ne živi, je bilo ugotovljeno šele med postopkom – temeljna procesna predpostavka torej ni (niti prej bila) izpolnjena.

			Upravni organ vodi upravni postopek (npr. postopek ugotavljanja stalnega prebivališča) za stranko, ki se je odselila v tujino, vendar v Sloveniji odjave ni uredila. Po navedbah, naj bi oseba že umrla, vendar je v matičnem registru še zmeraj vodena kot živa (saj ni bil urejen naknadni vpis smrti). Kako torej nadaljevati postopek v primeru, ko naj bi bila stranka domnevno mrtva, vendar njena smrt ni zabeležena v matičnem registru?
	== '''Odgovor:'''<br> ==		== '''Odgovor:'''<br> ==

	Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>		Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen{{!}}49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>

	Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.		Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.

	<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. ~~</span>~~<span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 DZ] postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>		Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. <span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 DZ] postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

	Drugič: če pa je '''skrbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča,'''ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''		Drugič: če pa je '''skrbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, '''ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''

	Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.~~ ~~		Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.

	~~<br>~~		Uradna oseba, ki vodi upravni postopek (npr. ugotavljanje stalnega prebivališča), mora v skladu s [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. členom ZUP]] '''ugotoviti resnično dejansko stanje'''. To pomeni vsa dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločbo ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]]). Dejstva in okoliščine, ki so za odločitev upoštevna, določajo materialni predpisi, v konkretnem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakon o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.).

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, se je pojavilo vprašanje smrti stranke. Kot navedeno zgoraj, je obstoj stranke ključen za samo uvedbo postopka, vendar v konkretnem primeru iz uradnih evidenc (matičnega registra) izhaja, da vprašanje smrti še ni rešeno v (matičnem) postopku, ki ga ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3354# Zakon o matičnem registru] (ZMatR, Ur. l. RS, št. 11/11 in nasl.) in mora zato uradna oseba ugotoviti dejansko stanje v postopku (obstoj stranke). To lahko stori s pomočjo instituta '''predhodnega vprašanja''', ki ga urejajo [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člen ZUP]] in naslednji. Predhodno vprašanje kot samostojno pravno vprašanje se namreč lahko uporabi pred izdajo odločbe o upravni zadevi, če organ naleti na vprašanje, ki je '''samostojna pravna celota''' in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, brez njegove rešitve pa ne more odločiti, ker je '''to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Verjetnost_izkazanosti_pogojev_kot_predhodno_vpra%C5%A1anje%3F Verjetnost izkazanosti pogojev kot predhodno vprašanje?]). Da organ lahko uporabi institut predhodnega vprašanja mora biti '''kumulativno izpolnjeno več elementov''', odsotnost enega od teh pa pomeni, da ne gre za predhodno vprašanje. In sicer <span style="text-decoration: underline;" >prvič</span>, mora biti vprašanje v okviru matičnega organa, ki naleti na dilemo, dejansko vprašanje, toda v okviru pristojnosti za predhodno vprašanje pristojnega organa gre za pravno vprašanje; <span style="text-decoration: underline;" >drugič</span>, mora biti samostojna pravna celota, ki je lahko predmet drugega postopka; <span style="text-decoration: underline;" >tretjič</span>, predhodno vprašanje pomeni odločitev v posamični zadevi, ne pa razlago predpisa na podlagi katerega se odloča oziroma presoje njegove zakonitosti; <span style="text-decoration: underline;" >četrtič</span>, samostojno in posamično pravno vprašanje mora spadati v pristojnost drugega organa, kot je ta, ki postopek sicer vodi (za več glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 135-138 in Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257).

			Organ, ki v upravnem postopku naleti na predhodno vprašanje, '''lahko le-to obravnava in reši sam, lahko pa''' '''postopek s sklepom prekine''' ([[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] v zvezi s [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]]) in počaka z odločitvijo, dokler predhodnega vprašanja ne reši drug pristojen organ oz. dokler ne postane odločba drugega pristojnega organa o rešitvi predhodnega vprašanja dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]). Reševanje predhodnega vprašanja s strani drugega pristojnega organa ima lahko za posledico zavlačevanje upravnega postopka in zato njegova uporaba pri vseh upravnih zadevah ni smotrna (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 260-261 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_obvestila_o_re%C5%A1itvi_predhodnega_vpra%C5%A1anja Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja]).<br>

			Predhodno vprašanje mora v obravnavanem primeru praviloma reševati '''drug pristojen organ''', saj gre za vprašanje smrti stranke, ki jo je treba dognati v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o glavni stvari. Vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da '''je lahko za predhodno vprašanje pristojen tudi drug oddelek oziroma notranje-organizacijska enota istega organa ob različni funkcionalni pristojnosti <span style="text-decoration: underline;" >v sicer isti instituciji</span>''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 137-138), kot v obravnavanem primeru na primer: upravna enota, ki znotraj enega oddelka vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in znotraj drugega oddelka vodi postopke vezane na matični register.

			Glede na prej navedeno ima organ na voljo '''dve možnosti izdaje odločbe''' o predhodnem vprašanju in posledično odločitvi o glavni zadevi. <span style="text-decoration: underline;" >Prva izmed možnosti je</span>, da o predhodnem vprašanju odloči drug oddelek znotraj istega organa in ne oddelek, ki je naletel na predhodno vprašanje zunaj svoje pristojnosti z eno odločbo. Oddelek vključi predhodno vprašanje v obrazložitev odločbe o glavni zadevi, kot če bi sam odločal zunaj pristojnosti ([[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člen ZUP]]). V tem primeru prekinitev postopka ni nujna. <span style="text-decoration: underline;" >Druga možnost je</span>, da izda dve odločbi, najprej odločbo o predhodnem vprašanju kot glavni zadevi, z matičnim upravnim postopkom pa počaka do dokončnosti in izvršljivosti prve odločbe. '''Najboljša možnost z vidika načela ekonomičnosti postopka je ta, da organ izda eno odločba, ki v izreku vsebuje dve odločitvi, tj. o glavni zadevi matičnega postopka in o rešitvi predhodnega vprašanja''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 138).

			Če se med postopkom ugotovi, da je '''stranka umrla''' (npr. na podlagi javne listine, tj. izpiska iz matičnega registra/predhodnega vprašanja) to pomeni, da stranki (po samem zakonu) '''preneha prijava stalnega prebivališča''' po prvem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 8. člena ZPPreb-1]. Uradna oseba zato '''ustavi postopek s sklepom''', saj gre v primeru ugotavljanja stalnega prebivališča za '''predmet postopka, ki ni dedljiv oziroma je vezan samo na stranko, ki pa ne obstaja več.''' Na podlagi tega uradna oseba ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], in sicer '''sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava'''.





			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]]		[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]]

Mo5957 ob 09:24, 6. januar 2023

2023-01-06T09:24:32Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:24, 6. januar 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom DZ postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>		Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 DZ] postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

Na7523 ob 09:29, 3. januar 2023

2023-01-03T09:29:48Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:29, 3. januar 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ~~ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> ~~tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom DZ postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>		Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom DZ postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

Na7523 ob 09:28, 3. januar 2023

2023-01-03T09:28:48Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:28, 3. januar 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=~~ZAKO40 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih~~]~~<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">~~(~~ZZZDR~~,~~</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Ur~~. l. RS, ~~št. 69~~/04 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z ~~211~~. členom ~~ ZZZDR~~ postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>		Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom DZ postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

Na7523 ob 09:26, 3. januar 2023

2023-01-03T09:26:27Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:26, 3. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu ==		== '''Zadeva: '''Postavitev skrbnika za poseben primer mrtvemu ==

	'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>		'''Datum odgovora:''' 15. 6. 2014, pregled 3. 1. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>

	== '''Vprašanje:'''<br> ==		== '''Vprašanje:'''<br> ==
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

	Drugič: če pa je s'''~~krbnika~~ treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča,'''ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''		Drugič: če pa je '''skrbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča,'''ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''

	Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.		Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.

Wikius ob 14:28, 19. junij 2014

2014-06-19T14:28:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:28, 19. junij 2014
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.		Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.

	<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	~~<span style="line-height: 1.5em;" />~~Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">(ZZZDR,</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Ur. l. RS, št. 69/04 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211. členom  ZZZDR postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>		Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">(ZZZDR,</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Ur. l. RS, št. 69/04 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211. členom  ZZZDR postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	~~<span style="line-height: 1.5em;" />~~Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

	Drugič: če pa je ~~skrbnika treba postaviti  ~~'''glede na dano pobudo npr. kot nosilca ~~za neznano premoženje~~, se ta postavi~~, '''~~'''torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''		Drugič: če pa je s'''krbnika treba postaviti glede na dano pobudo npr. kot nosilca neznanega premoženja, se ta postavi''', torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča,'''ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''

	Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za ~~postvitev~~ skrbnika ~~mrti~~ osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so ~~presnoljive~~ na dediče.		Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postavitev skrbnika mrtvi osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so prenosljive na dediče.

	~~<br>~~

	<br>		<br>
Vrstica 31:		Vrstica 29:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Zastopniki strank~~ (~~po ZUP in skrbniki~~)]] [[Category:~~Procesne predpostavke za uvedbo postopka~~]]		[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka]]

Wikius ob 14:26, 19. junij 2014

2014-06-19T14:26:17Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:26, 19. junij 2014
Vrstica 8:		Vrstica 8:

	== '''Odgovor:'''<br> ==		== '''Odgovor:'''<br> ==

	~~[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]] opredeljuje začetek postopek po uradni dolžnosti, ki se uvede in teče v javnem interesu, ko pristojni organ v ta namen opravi kakršnokoli dejanje.~~

	Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>		Stranka v upravnem postopku je lahko fizična ali pravna oseba (zasebnega ali javnega prava), ki je nosilec pravic in obveznosti ter kumulativno izpolnjuje tri pogoje: pravno sposobnost, opravilno sposobnost in stvarno legitimacijo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, '''oseba ne more biti stranka''' (druga točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]). Kršitev teh pravil po drugem odstavku [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člena ZUP]] pomeni bistveno kršitev pravil postopka. '''Brez stranke pa ni postopka'''. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">nalaga organu dolžnost, da pazi na navedeno ne le ob uvedbi, ampak tekom celega postopka in ves čas pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, sploh lahko stranka v postopku.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>

	Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.		Obstoj stranke je ključen za samo uvedbo postopka - ta se ni mogel začeti, če stranka ne živi (več) oz. se ne more nadaljevati, če stranka umre med postopkom, vsaj ne neposredno s to osebo.

	~~Vendar je pri tem treba navesti, da je~~ za ~~primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na~~ pravne ~~naslednike~~, ~~določen poseben postopek po~~ ~~[http:~~/~~/www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]~~<span style="line-height: 1.5em;">~~ ~~</span><span style="line-height: 1.5em;">~~(ZZZDR,~~</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Ur. ~~l. RS~~, št. ~~69/04 in novele~~).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	~~'''V konkretnem primeru gre~~ za ~~izgubo temeljne~~ pravne ~~sposobnosti~~, ~~ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. '''Prvi odstavek [~~[~~Zak~~:~~ZUP#50~~._.C4.~~8Dlen\|50~~. ~~člena ZUP]] opredeljuje ravnanje~~, ~~če stranka tekom postopka umre~~; ~~kadar gre za pravice~~, ~~pravne koristi~~ in ~~obveznosti, ki~~ lahko ~~preidejo~~ na ~~pravne naslednike~~, se ~~postopek ne ustavi~~, ~~pač pa se nadaljuje (Jerovšek~~, ~~Komentar k ZUP~~, ~~2004~~, ~~str. 204)~~.		<span style="line-height: 1.5em;" />Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">(ZZZDR,</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Ur. l. RS, št. 69/04 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. ZZZDR</span><span style="line-height: 1.5em;"> tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. </span><span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211. členom  ZZZDR postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	~~Skrbnik za posebni primer se v skladu z 211~~. ~~členom~~  ~~postavi~~ za ~~določeno vrsto opravil odsotni osebi~~, ~~katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika~~, ~~neznanemu lastniku premoženja~~, ~~kadar~~ je ~~potrebno~~, ~~da nekdo za to premoženje skrbi, pa~~ tudi v ~~drugih primerih~~, ~~kadar je to potrebno za varstvo pravic~~ in ~~koristi posameznika~~.<br>~~Glede na dan primer~~, ~~obstajata dve možni razlagi oz. rešitvi~~, ~~seveda postavitev~~ skrbnika ~~za poseben primer (v nadaljevanju SPP)~~. ~~Pri tem je potrebno ločiti SPP glede~~ na to za ~~kaj~~, ~~na kateri podlagi ter iz katerega razloga~~.		<span style="line-height: 1.5em;" />Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen\|127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>

	'''~~V kolikor gre le~~ za ~~zastopstvo konkretne osebe~~, ~~ki je mrtva~~''', ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk (analogno kot po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]] tudi v postopkih po uradni dolžnosti). '''~~V takem primeru~~ torej ~~se ne gre~~ dalje, ~~ampak naredi v spis le UZ~~, da je ~~bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja~~.'''		Drugič: če pa je skrbnika treba postaviti  '''glede na dano pobudo npr. kot nosilca za neznano premoženje, se ta postavi, ''''''torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, ravno zato, ker je prejšnja oseba kot lastnik mrtva.'''

	~~'''Če pa je SPP glede na pobudo potreben~~ za ~~neznano premoženje~~, ~~se ta postavi, torej postopek uvede in vodi dalje in dokonča, čeprav je prejšnji lastnik mrtev~~.~~'''~~		Organ naj torej postopa, upoštevaje kontekst zadeve - ali gre za postvitev skrbnika mrti osebi ali tej kot legitimirani za pravice oz. obveznosti, ki so presnoljive na dediče.

	Sicer pa na splošno analogno [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. členu ZUP]], se v postopku po uradni dolžnosti res ne zavrže pobude (ki ni zahteva) s sklepom, ampak je pa zakonito, da se postopek (v vsakem stadiju) ustavi s sklepom, če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.<br><br>		<br>

	<br>		<br>
Vrstica 33:		Vrstica 31:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:~~Zastopniki_strank_~~(~~po_ZUP_in_skrbniki~~)]] [[Category:~~Procesne_predpostavke_za_uvedbo_postopka~~]]		[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Procesne predpostavke za uvedbo postopka]]

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:43, 30. januar 2024
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>		<span style="line-height: 1.5em;">V konkretnem primeru gre za izgubo temeljne pravne sposobnosti, ki jo fizična oseba izgubi s smrtjo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Prvi odstavek</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">opredeljuje ravnanje, če stranka tekom postopka umre; kadar gre za pravice, pravne koristi in obveznosti, ki lahko preidejo na pravne naslednike, se postopek ne ustavi, pač pa se nadaljuje (Jerovšek idr., Komentar k ZUP, 2004, str. 204).</span>

	Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz, obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. <span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 DZ] postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>		Vendar je pri tem treba navesti, da je za primere mrtvih oseb, kjer so njihove pravice oz. obveznosti prenašajo na pravne naslednike, določen poseben postopek po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 Družinskem zakoniku] (DZ, Ul. l. RS, 15/17 in novele). Ta postopek lahko teče na predlog oz. po uradni dolžnosti. DZ tako določa dve možni podlagi oz. položaja, kdaj se skrbnika za poseben primer postavi. <span style="line-height: 1.5em;">Skrbnik za posebni primer se v skladu z 267. členom [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556 DZ] postavi za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Če povzamemo, v danem primeru bi šlo lahko za dva položaja:</span>

	Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>		Prvič, '''kolikor gre le za zastopstvo konkretne osebe, ki je mrtva'''<span style="line-height: 1.5em;">, ne moremo reči, da se je postopek že začel samo zato, ker so se pač opravljale poizvedbe o tej osebi. Uvedba postopka po ZUP namreč predpostavlja najprej razjasnitev obstoja procesnih predpostavk - analogno kot po</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">tudi v postopkih po uradni dolžnosti (ki se uvedejo, kot določa </span>[[Zak:ZUP#127._.C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">, s prvim dejanjem v razmerju do (znane in obstoječe) stranke)</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>'''V takem primeru se torej postopek sploh ne uvede.'''<span style="line-height: 1.5em;"> Organ le naredi v spisu uradni zaznamek, da je bila ugotovljena smrt stranke, zato se postopka postavitve skrbnika mrtvemu ne začenja. </span><span style="line-height: 1.5em;">Sicer pa </span><span style="line-height: 1.5em;">se na splošno v postopku po uradni dolžnosti res ne da zavreči pobude za začetek postopka po uradni dolžnosti, to velja po </span>[[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;"> le za zahtevke, a analogno tem določbam se postopek ustavi s sklepom, </span><span style="line-height: 1.5em;">če bi procesne predpostavke obstajale v začetku postopka, ne pa več cel postopek.</span>
Vrstica 26:		Vrstica 26:
	Uradna oseba, ki vodi upravni postopek (npr. ugotavljanje stalnega prebivališča), mora v skladu s [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. členom ZUP]] '''ugotoviti resnično dejansko stanje'''. To pomeni vsa dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločbo ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]]). Dejstva in okoliščine, ki so za odločitev upoštevna, določajo materialni predpisi, v konkretnem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakon o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.).		Uradna oseba, ki vodi upravni postopek (npr. ugotavljanje stalnega prebivališča), mora v skladu s [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. členom ZUP]] '''ugotoviti resnično dejansko stanje'''. To pomeni vsa dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločbo ([[Zak:ZUP#138. .C4.8Dlen{{!}}138. člen ZUP]]). Dejstva in okoliščine, ki so za odločitev upoštevna, določajo materialni predpisi, v konkretnem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 Zakon o prijavi prebivališča] (ZPPreb-1, Ur. l. RS, št. 52/16 in nasl.).

	V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, se je pojavilo vprašanje smrti stranke. Kot navedeno zgoraj, je obstoj stranke ključen za samo uvedbo postopka, vendar v konkretnem primeru iz uradnih evidenc (matičnega registra) izhaja, da vprašanje smrti še ni rešeno v (matičnem) postopku, ki ga ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3354# Zakon o matičnem registru] (ZMatR, Ur. l. RS, št. 11/11 in nasl.) in mora zato uradna oseba ugotoviti dejansko stanje v postopku (obstoj stranke). To lahko stori s pomočjo instituta '''predhodnega vprašanja''', ki ga urejajo [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člen ZUP]] in naslednji. Predhodno vprašanje kot samostojno pravno vprašanje se namreč lahko uporabi pred izdajo odločbe o upravni zadevi, če organ naleti na vprašanje, ki je '''samostojna pravna celota''' in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, brez njegove rešitve pa ne more odločiti, ker je '''to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Verjetnost_izkazanosti_pogojev_kot_predhodno_vpra%C5%A1anje%3F Verjetnost izkazanosti pogojev kot predhodno vprašanje?]). Da organ lahko uporabi institut predhodnega vprašanja mora biti '''kumulativno izpolnjeno več elementov''', odsotnost enega od teh pa pomeni, da ne gre za predhodno vprašanje. In sicer <span style="text-decoration: underline;" >prvič</span>, mora biti vprašanje v okviru matičnega organa, ki naleti na dilemo, dejansko vprašanje, toda v okviru pristojnosti za predhodno vprašanje pristojnega organa gre za pravno vprašanje; <span style="text-decoration: underline;" >drugič</span>, mora biti samostojna pravna celota, ki je lahko predmet drugega postopka; <span style="text-decoration: underline;" >tretjič</span>, predhodno vprašanje pomeni odločitev v posamični zadevi, ne pa razlago predpisa na podlagi katerega se odloča oziroma presoje njegove zakonitosti; <span style="text-decoration: underline;" >četrtič</span>, samostojno in posamično pravno vprašanje mora spadati v pristojnost drugega organa, kot je ta, ki postopek sicer vodi (za več glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 135-138 in Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257).		V postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, se je pojavilo vprašanje smrti stranke. Kot navedeno zgoraj, je obstoj stranke ključen za samo uvedbo postopka, vendar v konkretnem primeru iz uradnih evidenc (matičnega registra) izhaja, da vprašanje smrti še ni rešeno v (matičnem) postopku, ki ga ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3354# Zakon o matičnem registru] (ZMatR, Ur. l. RS, št. 11/11 in nasl.) in mora zato uradna oseba ugotoviti dejansko stanje v postopku (obstoj stranke). To lahko stori s pomočjo instituta '''predhodnega vprašanja''', ki ga urejajo [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. člen ZUP]] in naslednji. Predhodno vprašanje kot samostojno pravno vprašanje se namreč lahko uporabi pred izdajo odločbe o upravni zadevi, če organ naleti na vprašanje, ki je '''samostojna pravna celota''' in spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, brez njegove rešitve pa ne more odločiti, ker je '''to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi''' (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Verjetnost_izkazanosti_pogojev_kot_predhodno_vpra%C5%A1anje%3F Verjetnost izkazanosti pogojev kot predhodno vprašanje?]). Da organ lahko uporabi institut predhodnega vprašanja mora biti '''kumulativno izpolnjeno več elementov''', odsotnost enega od teh pa pomeni, da ne gre za predhodno vprašanje. In sicer <span style="text-decoration: underline;">prvič</span>, mora biti vprašanje v okviru matičnega organa, ki naleti na dilemo, dejansko vprašanje, toda v okviru pristojnosti za predhodno vprašanje pristojnega organa gre za pravno vprašanje; <span style="text-decoration: underline;">drugič</span>, mora biti samostojna pravna celota, ki je lahko predmet drugega postopka; <span style="text-decoration: underline;">tretjič</span>, predhodno vprašanje pomeni odločitev v posamični zadevi, ne pa razlago predpisa na podlagi katerega se odloča oziroma presoje njegove zakonitosti; <span style="text-decoration: underline;">četrtič</span>, samostojno in posamično pravno vprašanje mora spadati v pristojnost drugega organa, kot je ta, ki postopek sicer vodi (za več glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 135-138 in Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 257).

	Organ, ki v upravnem postopku naleti na predhodno vprašanje, '''lahko le-to obravnava in reši sam, lahko pa''' '''postopek s sklepom prekine''' ([[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] v zvezi s [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]]) in počaka z odločitvijo, dokler predhodnega vprašanja ne reši drug pristojen organ oz. dokler ne postane odločba drugega pristojnega organa o rešitvi predhodnega vprašanja dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]). Reševanje predhodnega vprašanja s strani drugega pristojnega organa ima lahko za posledico zavlačevanje upravnega postopka in zato njegova uporaba pri vseh upravnih zadevah ni smotrna (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 260-261 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_obvestila_o_re%C5%A1itvi_predhodnega_vpra%C5%A1anja Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja]).<br>		Organ, ki v upravnem postopku naleti na predhodno vprašanje, '''lahko le-to obravnava in reši sam, lahko pa''' '''postopek s sklepom prekine''' ([[Zak:ZUP#153. .C4.8Dlen{{!}}153. člen ZUP]] v zvezi s [[Zak:ZUP#147. .C4.8Dlen{{!}}147. členom ZUP]]) in počaka z odločitvijo, dokler predhodnega vprašanja ne reši drug pristojen organ oz. dokler ne postane odločba drugega pristojnega organa o rešitvi predhodnega vprašanja dokončna ali pravnomočna ([[Zak:ZUP#152. .C4.8Dlen{{!}}152. člen ZUP]]). Reševanje predhodnega vprašanja s strani drugega pristojnega organa ima lahko za posledico zavlačevanje upravnega postopka in zato njegova uporaba pri vseh upravnih zadevah ni smotrna (glej Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2017, str. 260-261 in primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Breme_obvestila_o_re%C5%A1itvi_predhodnega_vpra%C5%A1anja Breme obvestila o rešitvi predhodnega vprašanja]).<br>

	Predhodno vprašanje mora v obravnavanem primeru praviloma reševati '''drug pristojen organ''', saj gre za vprašanje smrti stranke, ki jo je treba dognati v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o glavni stvari. Vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da '''je lahko za predhodno vprašanje pristojen tudi drug oddelek oziroma notranje-organizacijska enota istega organa ob različni funkcionalni pristojnosti <span style="text-decoration: underline;" >v sicer isti instituciji</span>''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 137-138), kot v obravnavanem primeru na primer: upravna enota, ki znotraj enega oddelka vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in znotraj drugega oddelka vodi postopke vezane na matični register.		Predhodno vprašanje mora v obravnavanem primeru praviloma reševati '''drug pristojen organ''', saj gre za vprašanje smrti stranke, ki jo je treba dognati v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe o glavni stvari. Vendar je potrebno na tem mestu izpostaviti, da '''je lahko za predhodno vprašanje pristojen tudi drug oddelek oziroma notranje-organizacijska enota istega organa ob različni funkcionalni pristojnosti <span style="text-decoration: underline;">v sicer isti instituciji</span>''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 137-138), kot v obravnavanem primeru na primer: upravna enota, ki znotraj enega oddelka vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča in znotraj drugega oddelka vodi postopke vezane na matični register.

	Glede na prej navedeno ima organ na voljo '''dve možnosti izdaje odločbe''' o predhodnem vprašanju in posledično odločitvi o glavni zadevi. <span style="text-decoration: underline;" >Prva izmed možnosti je</span>, da o predhodnem vprašanju odloči drug oddelek znotraj istega organa in ne oddelek, ki je naletel na predhodno vprašanje zunaj svoje pristojnosti z eno odločbo. Oddelek vključi predhodno vprašanje v obrazložitev odločbe o glavni zadevi, kot če bi sam odločal zunaj pristojnosti ([[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člen ZUP]]). V tem primeru prekinitev postopka ni nujna. <span style="text-decoration: underline;" >Druga možnost je</span>, da izda dve odločbi, najprej odločbo o predhodnem vprašanju kot glavni zadevi, z matičnim upravnim postopkom pa počaka do dokončnosti in izvršljivosti prve odločbe. '''Najboljša možnost z vidika načela ekonomičnosti postopka je ta, da organ izda eno odločba, ki v izreku vsebuje dve odločitvi, tj. o glavni zadevi matičnega postopka in o rešitvi predhodnega vprašanja''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 138).		Glede na prej navedeno ima organ na voljo '''dve možnosti izdaje odločbe''' o predhodnem vprašanju in posledično odločitvi o glavni zadevi. <span style="text-decoration: underline;">Prva izmed možnosti je</span>, da o predhodnem vprašanju odloči drug oddelek znotraj istega organa in ne oddelek, ki je naletel na predhodno vprašanje zunaj svoje pristojnosti z eno odločbo. Oddelek vključi predhodno vprašanje v obrazložitev odločbe o glavni zadevi, kot če bi sam odločal zunaj pristojnosti ([[Zak:ZUP#150. .C4.8Dlen{{!}}150. člen ZUP]]). V tem primeru prekinitev postopka ni nujna. <span style="text-decoration: underline;">Druga možnost je</span>, da izda dve odločbi, najprej odločbo o predhodnem vprašanju kot glavni zadevi, z matičnim upravnim postopkom pa počaka do dokončnosti in izvršljivosti prve odločbe. '''Najboljša možnost z vidika načela ekonomičnosti postopka je ta, da organ izda eno odločba, ki v izreku vsebuje dve odločitvi, tj. o glavni zadevi matičnega postopka in o rešitvi predhodnega vprašanja''' (v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 138).

	Če se med postopkom ugotovi, da je '''stranka umrla''' (npr. na podlagi javne listine, tj. izpiska iz matičnega registra/predhodnega vprašanja) to pomeni, da stranki (po samem zakonu) '''preneha prijava stalnega prebivališča''' po prvem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 8. člena ZPPreb-1]. Uradna oseba zato '''ustavi postopek s sklepom''', saj gre v primeru ugotavljanja stalnega prebivališča za '''predmet postopka, ki ni dedljiv oziroma je vezan samo na stranko, ki pa ne obstaja več.''' Na podlagi tega uradna oseba ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], in sicer '''sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava'''.		Če se med postopkom ugotovi, da je '''stranka umrla''' (npr. na podlagi javne listine, tj. izpiska iz matičnega registra/predhodnega vprašanja) to pomeni, da stranki (po samem zakonu) '''preneha prijava stalnega prebivališča''' po prvem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6046 8. člena ZPPreb-1]. Uradna oseba zato '''ustavi postopek s sklepom''', saj gre v primeru ugotavljanja stalnega prebivališča za '''predmet postopka, ki ni dedljiv oziroma je vezan samo na stranko, ki pa ne obstaja več.''' Na podlagi tega uradna oseba ravna v skladu s četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člena ZUP]], in sicer '''sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti stranke objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava'''.
Vrstica 40:		Vrstica 40:


	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==