Uporaba izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku - Zgodovina strani

SZI: /* Odgovor: */

2024-06-30T13:22:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:22, 30. junij 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Kot predpostavka za izvršbo je ključen izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).		Kot predpostavka za izvršbo je ključen izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).

	Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi ([[Zak:ZUP#290 . .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]])'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).		Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi ([[Zak:ZUP#290. .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]])'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).

	'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb.'''		'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb.'''

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2023-05-22T07:36:03Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:36, 22. maj 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izvršba ali izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi nedenarne ali denarne obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (več o izvršbi v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 256 in nasl.).		Izvršba ali izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi (nedenarne ali denarne) obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (več o izvršbi v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 256 in nasl.).

	~~Kor~~ predpostavka za izvršbo je ~~pomemben~~ izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).		Kot predpostavka za izvršbo je ključen izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).

	Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi ([[Zak:ZUP#290 . .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]])'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).		Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi ([[Zak:ZUP#290 . .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]])'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).

	'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb'''.		'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb.'''

	Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. ~~V primeru ničnosti odločbe~~ se ~~za ničnega~~ lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot ~~velja~~ za odločbo, ~~za ničnega~~ izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743), kar pa po naravi zadeve za izvršilne sklepe ne velja. Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč '''s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka''', zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in podobno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »'''''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z dokončno odločbo, to pa sklep o izvršbi ni. '''Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«.		Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. Za ničnega se lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot veljajo za odločbo, izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743), kar pa po naravi zadeve za izvršilne sklepe ne velja. Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč '''s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka''', zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in podobno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »'''''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z dokončno odločbo, to pa sklep o izvršbi ni. '''Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«.

	Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).		Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).

	V vprašanju citirana sodba UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 pa ni javno dostopna. Ne glede na navedeno kaže poudariti, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo, na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe. Torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka zoper sklep o izvršbi, kot ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva '''obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe''', saj zoper sklepe o dovolitvi izvršbe načeloma ni dopustne obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (kot zg., prav tam, str. 817).		V vprašanju citirana sodba UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 ni javno dostopna. Ne glede na navedeno kaže poudariti, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo, na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe. Torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka zoper sklep o izvršbi, kot ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva '''obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe''', saj zoper sklepe o dovolitvi izvršbe načeloma ni dopustne obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (kot zg., prav tam, str. 817).

	Če pa v postopkih s pravnimi sredstvi zoper ~~posamični akt, tj.~~ izvršilni naslov, pride npr. do odprave le-tega, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba~~ ~~ kot izvršilni naslov s pravnomočno sodbo odpravljena ~~ter je posledično odpravljen tudi sklep o dovolitvi izvršbe~~, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]; glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).		Če pa v postopkih s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov, pride npr. do odprave le-tega, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba kot izvršilni naslov s pravnomočno sodbo odpravljena, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]; glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).

	Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče sanirati zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov ali s pritožbo zoper izvršilne sklepe, se pa '''torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>		Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče sanirati zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov ali s pritožbo zoper izvršilne sklepe, se pa '''torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-18T06:52:39Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:52, 18. maj 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).		Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).

	V vprašanju citirana sodba UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 pa ni javno dostopna. Ne glede na navedeno kaže poudariti, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe~~), torej~~ pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).		V vprašanju citirana sodba UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 pa ni javno dostopna. Ne glede na navedeno kaže poudariti, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo, na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe. Torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka zoper sklep o izvršbi, kot ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva '''obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe''', saj zoper sklepe o dovolitvi izvršbe načeloma ni dopustne obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (kot zg., prav tam, str. 817).

	~~Nadalje pojasnjujemo, da če~~ v postopkih s pravnimi sredstvi zoper ~~konkretni~~ posamični akt pride npr. do odprave le-tega~~, npr. izvršilni naslov je odpravljen~~, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov~~) (~~s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen ~~(s pravnomočno sodbo)~~ tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]~~) (~~glej ~~sodba~~ UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).		Če pa v postopkih s pravnimi sredstvi zoper posamični akt, tj. izvršilni naslov, pride npr. do odprave le-tega, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba  kot izvršilni naslov s pravnomočno sodbo odpravljena ter je posledično odpravljen tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]; glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).

	Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče ~~»sanirati«~~ zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''~~Glede na navedeno se~~ torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>		Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče sanirati zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov ali s pritožbo zoper izvršilne sklepe, se pa '''torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Zadeva: Uporaba izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku – V USKLAJEVANJU */

2023-05-18T06:47:33Z

Zadeva: Uporaba izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku – V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:47, 18. maj 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ~~– V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Uporaba izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku? ==

	'''Datum odgovora:''' 17. 5. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 17. 5. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-18T06:46:54Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:46, 18. maj 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Kor predpostavka za izvršbo je pomemben izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).		Kor predpostavka za izvršbo je pomemben izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).

	Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).		Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi ([[Zak:ZUP#290 . .C4.8Dlen{{!}}290. člen ZUP]])'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).

	'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb'''.		'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb'''.
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).		Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).

	~~Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe~~ UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022~~, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta~~ ni javno dostopna. Ne glede na navedeno ~~pa pojasnjujemo~~, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).		V vprašanju citirana sodba UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 pa ni javno dostopna. Ne glede na navedeno kaže poudariti, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).

	Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).		Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-18T06:44:55Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:44, 18. maj 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izvršba ali izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi nedenarne ali denarne obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (več o izvršbi ~~in razlikah~~ v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, ~~2019~~, str. 256 in nasl.). V zvezi z izvršbo je pomemben izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Natančneje je to kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca oz. dolžnika zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. V praksi so to zavezovalne odločbe, saj le te vsebujejo obveznosti, ki jih mora izpolniti udeleženec upravnega postopka. Praviloma so to prvostopenjske odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).		Izvršba ali izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti, običajno v javnem interesu. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi nedenarne ali denarne obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (več o izvršbi v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2022, str. 256 in nasl.).

	~~Upravni~~ izvršilni ~~postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz~~, ~~in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe~~. ~~V ZUP o trenutku začetka izvršbe ni določb~~, ~~vendar pa se praviloma '''izvršba začne~~ z ~~izdajo sklepa o njeni dovolitvi'''~~. ~~Faza dovolitve izvršbe se konča z nastopom dokončnosti sklepa~~, ~~nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe~~, ~~namreč vložitev pritožbe zoper sklep~~ o ~~dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str~~. ~~749). Opozoriti je, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe~~ ne ~~bo mogel uspeti~~, ~~če bo zatrjeval~~, ~~da je nezakonit sam~~ izvršilni naslov. ~~Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki~~ so za to ~~predvidena~~, ~~oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo~~ (~~prav tam, str~~. ~~780~~)~~. Izpostavljamo tudi~~, ~~da pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa~~, ~~da ugotavlja~~, ~~ali je listina, na podlagi katere se izvršba opravlja, zakonita~~. ~~Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno~~, ~~da je nezakonit, velja za zakonitega~~. ~~Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]]~~ in ~~[[Zak:ZUP#8~~. ~~.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) (prav tam~~).		Kor predpostavka za izvršbo je pomemben izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Gre za kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. Praviloma so to prvostopenjske zavezujoče odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).

	ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih, zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti ob uporabi splošnih določb ZUP. Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. V primeru ničnosti odločbe se za ničnega lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot velja za odločbo, za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743). Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in ~~podbno~~ tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z ~~'''~~dokončno odločbo~~'''~~, to pa sklep o izvršbi ni. Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«. Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod, razen~~, kot že zgoraj navedeno,~~ pri ničnosti odločbe, veže rabo izrednih pravnih sredstev na odločbo.~~ ~~		Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. '''Izvršba se začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z vročitvijo sklepa o izvršbi, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, saj vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je treba, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je naslov, na podlagi katerega se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]).

			'''ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih''', zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti '''ob uporabi splošnih določb ZUP, ki praviloma dopuščajo izpodbijanje le vsebinskih oziroma meritornih aktov o glavni stvari postopka, tj. odločb'''.

			Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. V primeru ničnosti odločbe se za ničnega lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot velja za odločbo, za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743), kar pa po naravi zadeve za izvršilne sklepe ne velja. Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč '''s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka''', zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in podobno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »'''''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z dokončno odločbo, to pa sklep o izvršbi ni. '''Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«.

			Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod že jezikovno, razen pri ničnosti odločbe, a tudi tu vezano na vsebinski(!) sklep, veže rabo izrednih pravnih sredstev le na odločbo. '''Izredna pravna sredstva so namreč izjemna oblika preverjanja in zagotavljanja zakonitosti temeljnih aktov v matičnem postopku, ki so ustavno ustavno dopustni posegi v že izdane akte le, ko zakon''' tako izrecno določa za vrsto pravnega sredstva, razlog, rok, legitimacijo in druge pogoje (več v Jerovšek in Kovač, 2022, prav tam, prim. tudi Avbelj (ur.), Komentar URS, 2019, k 258. členu Ustave RS).

	Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).		Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-05-18T06:34:28Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:34, 18. maj 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Ali se določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev uporabljajo tudi glede aktov, izdanih v izvršilnem postopku? Stališča so namreč različna glede na sodbi UPRS št. I U 470/2014 z dne 6. 10. 2014 (izredna pravna sredstva možno uporabiti le ob predhodno izdani odločbi) in UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 (obnova postopka dovoljena, če ima sklep o dovolitvi izvršbe neposredni učinek na tretjo osebo).<br>		Ali se določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev uporabljajo tudi glede aktov, izdanih v izvršilnem postopku?

			Stališča so namreč različna glede na sodbi UPRS št. I U 470/2014 z dne 6. 10. 2014 (izredna pravna sredstva je možno uporabiti le ob predhodno izdani odločbi) in UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022 (obnova postopka dovoljena, če ima sklep o dovolitvi izvršbe neposredni učinek na tretjo osebo); kaj torej prevlada?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

KrzanTina ob 16:00, 17. maj 2023

2023-05-17T16:00:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:00, 17. maj 2023
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).		Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).

	Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS I U ~~1996~~/2020-21 z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).		Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111454975 I U 1196/2020-21] z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).

	Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče »sanirati« zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''Glede na navedeno se torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>		Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče »sanirati« zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''Glede na navedeno se torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>

KrzanTina ob 15:01, 17. maj 2023

2023-05-17T15:01:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:01, 17. maj 2023
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih, zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti ob uporabi splošnih določb ZUP. Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. V primeru ničnosti odločbe se za ničnega lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot velja za odločbo, za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743). Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in podbno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z '''dokončno odločbo''', to pa sklep o izvršbi ni. Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«. Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod, razen, kot že zgoraj navedeno, pri ničnosti odločbe, veže rabo izrednih pravnih sredstev na odločbo.		ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih, zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti ob uporabi splošnih določb ZUP. Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. V primeru ničnosti odločbe se za ničnega lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot velja za odločbo, za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743). Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in podbno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z '''dokončno odločbo''', to pa sklep o izvršbi ni. Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«. Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod, razen, kot že zgoraj navedeno, pri ničnosti odločbe, veže rabo izrednih pravnih sredstev na odločbo.

	Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]]predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).		Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]] predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).

	Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS I U 1996/2020-21 z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom[[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).		Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS I U 1996/2020-21 z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).

	Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče »sanirati« zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''Glede na navedeno se torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>		Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče »sanirati« zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''Glede na navedeno se torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>

KrzanTina ob 14:55, 17. maj 2023

2023-05-17T14:55:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:55, 17. maj 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:
	Izvršba ali izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi nedenarne ali denarne obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (več o izvršbi in razlikah v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 256 in nasl.). V zvezi z izvršbo je pomemben izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Natančneje je to kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca oz. dolžnika zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. V praksi so to zavezovalne odločbe, saj le te vsebujejo obveznosti, ki jih mora izpolniti udeleženec upravnega postopka. Praviloma so to prvostopenjske odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).		Izvršba ali izvršilni postopek je orodje prisilitve zavezane stranke, da se prek represivnega upravnega aparata doseže izpolnitev njene obveznosti. Pomeni poseben, samostojen upravni postopek, ki prisiljuje zavezanca k izpolnitvi nedenarne ali denarne obveznosti zaradi prostovoljne neizpolnitve obveznosti, ter se razlikuje od (matičnega) upravnega postopka (več o izvršbi in razlikah v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 256 in nasl.). V zvezi z izvršbo je pomemben izvršilni naslov, ki nalaga določeno upravno obveznost. Natančneje je to kvalificiran (obličen ali neobličen) posamični akt, na podlagi katerega je mogoče od zavezanca oz. dolžnika zahtevati izpolnitev z njim naložene obveznosti. Po ZUP so izvršilni naslovi odločba in sklep, izdani v upravnem postopku, ter zapisnik o poravnavi v upravnem postopku. Če ti naslovi ne vsebujejo obveznosti, ki jo zavezanec mora izpolniti, ne gre za izvršilni naslov. V praksi so to zavezovalne odločbe, saj le te vsebujejo obveznosti, ki jih mora izpolniti udeleženec upravnega postopka. Praviloma so to prvostopenjske odločbe, saj se z njimi običajno odloča o obveznostih (glej Kovač in Kerševan (ur.), ZUP s komentarjem, 2020, 2. knjiga, str. 749 in nasl.).

	Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. V ZUP o trenutku začetka izvršbe ni določb, vendar pa se praviloma '''izvršba začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z nastopom dokončnosti sklepa, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, namreč vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Izpostavljamo tudi, da pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je listina, na podlagi katere se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe (6. člen ZUP in 8. člen ZUP) (prav tam).		Upravni izvršilni postopek je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih faz, in sicer: dovolitev izvršbe in oprava izvršbe. V ZUP o trenutku začetka izvršbe ni določb, vendar pa se praviloma '''izvršba začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi'''. Faza dovolitve izvršbe se konča z nastopom dokončnosti sklepa, nato takoj nastopi faza opravljanja izvršbe, namreč vložitev pritožbe zoper sklep o dovoliti izvršbe nima odložilnega učinka (prav tam, str. 749). Opozoriti je, da pritožnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe ne bo mogel uspeti, če bo zatrjeval, da je nezakonit sam izvršilni naslov. Izvršilne naslove je namreč potrebno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ki so za to predvidena, oziroma je zoper njih mogoče sodno varstvo (prav tam, str. 780). Izpostavljamo tudi, da pri izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ni naloga izvršilnega organa, da ugotavlja, ali je listina, na podlagi katere se izvršba opravlja, zakonita. Dokler za konkretni posamični upravni akt ni v predpisanem postopku ugotovljeno, da je nezakonit, velja za zakonitega. Ta domneva velja za pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo na dan izdaje posamičnega akta, ki je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ([[Zak:ZUP#6. .C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) (prav tam).

	ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih, zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti ob uporabi splošnih določb ZUP. Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe I U 470/2014 z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v 279. členu ZUP''«. V primeru ničnosti odločbe se za ničnega lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot velja za odločbo, za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743). Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe III U 190/~~210~~ z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka 267. člena ZUP pravilno zavržen''«~~ ~~in podbno tudi sodba UPRS II U 230/2014 z dne 17. 12. 2014: »''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z '''dokončno odločbo''', to pa sklep o izvršbi ni. Torej iz 260. člena ZUP sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«. Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod, razen, kot že zgoraj navedeno, pri ničnosti odločbe, veže rabo izrednih pravnih sredstev na odločbo.		ZUP v poglavju o izvršbi nima posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih, zato je na vprašanje, katera izredna pravna sredstva so dovoljena, treba odgovoriti ob uporabi splošnih določb ZUP. Glede ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113074142 I U 470/2014] z dne 6. 10. 2014 izhaja, da »''pogoji za izrek ničnosti sklepa o davčni izvršbi niso podani. Za nično se namreč skladno z zakonom lahko izreče le odločba, pa še ta le iz razlogov, ki so našteti v [[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. členu ZUP]]''«. V primeru ničnosti odločbe se za ničnega lahko iz istih ničnostnih razlogov, kot velja za odločbo, za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih (prav tam, str. 743). Nadalje glede uporabe izrednega pravnega sredstva obnove postopka v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe iz sodbe UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815256934 III U 190/2010] z dne 26. 11. 2010 izhaja, da »''ker se postopek, katerega obnova se predlaga, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka [[Zak:ZUP#267. .C4.8Dlen{{!}}267. člena ZUP]] pravilno zavržen''« in podbno tudi sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113075090 II U 230/2014] z dne 17. 12. 2014: »''Obnoviti je mogoče postopek, ki je končan z '''dokončno odločbo''', to pa sklep o izvršbi ni. Torej iz [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člena ZUP]] sledi, da obnova postopka zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dovoljena''«. Tudi pri ostalih izrednih pravnih sredstvih ZUP povsod, razen, kot že zgoraj navedeno, pri ničnosti odločbe, veže rabo izrednih pravnih sredstev na odločbo.

	Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v 5. ~~odstavku~~ 235. člena predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).		Do stališč, ki naj bi izhajala iz sodbe UPRS št. I U 222/2020-12 z dne 28. 9. 2022, se ni mogoče opredeliti, ker le-ta ni javno dostopna. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da je za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izvršbe bistveno, ali je lahko prizadet z izvršbo (na primer s sredstvom (načinom) izvršbe ali zaradi odnosa do predmeta izvršbe kot izhajata iz sklepa o dovolitvi izvršbe), torej pri tem ni nujno, da je imel tak status v postopku izdaje izvršilnega naslova. Izvršilni organ, če zanj ve, ga mora povabiti, da sodeluje v postopku, če želi, sicer pa lahko tudi sam zahteva priznanje položaja stranke v izvršilnem postopku. Vendar pa v primeru pritožbe prizadete osebe po izteku pritožbenega roka, ko ZUP v petem odstavku [[Zak:ZUP#235. .C4.8Dlen{{!}}235. člena ZUP]]predvideva obravnavo pritožbe kot predloga za obnovo postopka, ta ne velja v primeru takšne pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe, saj zoper sklepe (o dovolitvi izvršbe) ni obnove postopka. Je pa prizadeti osebi potrebno dati možnost, da ugovarja izvedbi izvršbe, o kateri mora izvršilni organ odločiti s sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba (prav tam, str. 817).

	Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, ~~ ~~npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek 293. člena ZUP). Npr. ~~ ~~če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage (291. člen ZUP, 298. člen ZUP) (glej sodba UPRS I U 1996/2020-21 z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo (300. člen ZUP). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom 281. člena ZUP učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).		Nadalje pojasnjujemo, da če v postopkih s pravnimi sredstvi zoper konkretni posamični akt pride npr. do odprave le-tega, npr. izvršilni naslov je odpravljen, se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena procesna dejanja odpravijo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#293. .C4.8Dlen{{!}}293. člena ZUP]]). Npr. če je inšpekcijska odločba (izvršilni naslov) (s pravnomočno sodbo) odpravljena ter je posledično odpravljen (s pravnomočno sodbo) tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba odpraviti tudi sklep o izvršbi, saj je ostal brez podlage ([[Zak:ZUP#291. .C4.8Dlen{{!}}291. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#298. .C4.8Dlen{{!}}298. člen ZUP]]) (glej sodba UPRS I U 1996/2020-21 z dne 4. 8. 2021). Zavezanec pa ima v primeru, da je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe. O zavezančevi zahtevi odloča organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo ([[Zak:ZUP#300. .C4.8Dlen{{!}}300. člen ZUP]]). Drugače pa je pri razveljavitvi izvršilnega naslova, ki skladno z drugim odstavkom[[Zak:ZUP#281. .C4.8Dlen{{!}}281. člena ZUP]] učinkuje le perspektivno (ex nunc). Tu je mogoče izvršilna dejanja »le« razveljaviti, zato se izpolnjene obveznosti ne vračajo (prav tam, str. 836).

	Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče »sanirati« zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''Glede na navedeno se torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>		Glede na to, da se izvršba po ZUP začne z izdajo sklepa o njeni dovolitvi, ta pa se izda na podlagi izdaje izvršilnega naslova v upravnem postopku, je posledice izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali celo opravljene izvršbe praviloma mogoče »sanirati« zgolj s predhodno uporabo pravnih sredstev zoper izvršilni naslov. '''Glede na navedeno se torej določbe ZUP glede izrednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku ne uporabljajo. '''<br>