Umik zahtevka stranke v postopku - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:30:14Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:30, 22. december 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran. Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek, ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''		Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran. Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek, ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''

	V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, ~~Uradni list~~ RS, št. 10/17~~, 31/18~~ in ~~172/21~~). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da '''se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke, kot tudi po uradni dolžnosti.'''		V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Ur. l. RS, št. 10/17 in nasl.). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da '''se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke, kot tudi po uradni dolžnosti.'''

	V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je '''komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi''', saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.		V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je '''komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi''', saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-08-09T13:37:59Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:37, 9. avgust 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Do kdaj lahko v postopku stranka umakne svoj zahtevek?~~<br>~~Kako se ustrezna pravila uporabi za primer, ko stranka uveljavlja ~~<span style="text-align: justify;">~~zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po ZOA, a ~~</span>~~je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena, stranka pa bi umaknila zahtevek še v odprtem pritožbenem roku?~~<br><div style="text-align: justify;"></div>~~		Do kdaj lahko v postopku stranka umakne svoj zahtevek?

			Kako se ustrezna pravila uporabi za primer, ko stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po ZOA, a je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena, stranka pa bi umaknila zahtevek še v odprtem pritožbenem roku?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-08-09T13:37:32Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:37, 9. avgust 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Do kdaj lahko v postopku stranka umakne svoj zahtevek?<br>		Do kdaj lahko v postopku stranka umakne svoj zahtevek?<br>Kako se ustrezna pravila uporabi za primer, ko stranka uveljavlja <span style="text-align: justify;">zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po ZOA, a </span>je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena, stranka pa bi umaknila zahtevek še v odprtem pritožbenem roku?<br><div style="text-align: justify;"></div>

	Kako se ustrezna pravila uporabi za primer, ko stranka uveljavlja <span style="text-align: justify;">zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po ZOA, a </span>je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena?<br><div style="text-align: justify;" ></div>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-09T13:36:50Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:36, 9. avgust 2023
Vrstica 24:		Vrstica 24:

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
			[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-09T13:35:43Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:35, 9. avgust 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	<div style="text-align: justify;">Stranka v postopku lahko '''po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Umik zahtevka stranke je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta, s tem pa se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da je izključno od strankine volje odvisno, ali bo uveljavljala neko svojo materialnopravno pravico ali pravno korist ali ne. Drugače je, če se isti postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti organa. V tem primeru postopek ne sloni le na zahtevku stranke, pač pa tudi na odločitvi organa, da je o določeni stvari potrebno odločati.		<div style="text-align: justify;">Stranka v postopku lahko '''po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Umik zahtevka stranke je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta, s tem pa se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da je izključno od strankine volje odvisno, ali bo uveljavljala neko svojo materialnopravno pravico ali pravno korist ali ne. Drugače je, če se isti postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti organa. V tem primeru postopek ne sloni le na zahtevku stranke, pač pa tudi na odločitvi organa, da je o določeni stvari potrebno odločati.

	Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.		Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran. Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek, ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''
	Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,~~ ~~ ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''

	V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'		V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da '''se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke, kot tudi po uradni dolžnosti.'''

	V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.		V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je '''komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi''', saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.

	V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] ~~umaknila~~ svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.		V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] lahko umakne svojo zahtevo tudi v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke v tem zakonskem roku, bi moral organ izdati '''sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo''', s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.

	'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' ~~V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže.~~ Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je ~~potrebno~~ v postopkih odločati glede na ugotovljeno~~ ~~ dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek.<br></div>		'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka''', če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek '''po uradni dolžnosti.''' Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je treba v postopkih odločati glede na ugotovljeno dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev, saj se osebna asistenca financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe. Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek.<br></div>

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-09T13:29:46Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:29, 9. avgust 2023
Vrstica 14:		Vrstica 14:

	Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.		Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.
	Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''~~<br></div>~~		Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''
	~~<div style="text-align: justify;">~~V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'~~</div>~~
	~~<div style="text-align: justify;">~~V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.~~</div>~~		V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'
	~~<div style="text-align: justify;">~~V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] umaknila svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.~~<br></div>~~
	~~<div style="text-align: justify;">~~'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže. Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je potrebno v postopkih odločati glede na ugotovljeno  dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek.<br></div>		V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.

			V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] umaknila svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.

			'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže. Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je potrebno v postopkih odločati glede na ugotovljeno  dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek.<br></div>

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-09T13:28:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:28, 9. avgust 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<div style="text-align: justify;">Stranka v postopku lahko '''po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Umik zahtevka stranke je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta, s tem pa se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da je izključno od strankine volje odvisno, ali bo uveljavljala neko svojo materialnopravno pravico ali pravno korist ali ne. Drugače je, če se isti postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti organa. V tem primeru postopek ne sloni le na zahtevku stranke, pač pa tudi na odločitvi organa, da je o določeni stvari potrebno odločati.~~ </div>~~		<div style="text-align: justify;">Stranka v postopku lahko '''po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Umik zahtevka stranke je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta, s tem pa se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da je izključno od strankine volje odvisno, ali bo uveljavljala neko svojo materialnopravno pravico ali pravno korist ali ne. Drugače je, če se isti postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti organa. V tem primeru postopek ne sloni le na zahtevku stranke, pač pa tudi na odločitvi organa, da je o določeni stvari potrebno odločati.
	~~<div style="text-align: justify;">~~Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.~~<br></div>~~
	~~<div style="text-align: justify;">~~Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''<br></div>		Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.
			Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''<br></div>
	<div style="text-align: justify;">V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'</div>		<div style="text-align: justify;">V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'</div>
	<div style="text-align: justify;">V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.</div>		<div style="text-align: justify;">V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.</div>

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-08-09T13:28:22Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:28, 9. avgust 2023
Vrstica 6:		Vrstica 6:

	Do kdaj lahko v postopku stranka umakne svoj zahtevek?<br>		Do kdaj lahko v postopku stranka umakne svoj zahtevek?<br>

			Kako se ustrezna pravila uporabi za primer, ko stranka uveljavlja <span style="text-align: justify;">zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po ZOA, a </span>je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena?<br><div style="text-align: justify;" ></div>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-09T13:26:42Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:26, 9. avgust 2023
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<div style="text-align: justify;">Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.<br></div>		<div style="text-align: justify;">Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''<br></div>		<div style="text-align: justify;">Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''<br></div>
	<div style="text-align: justify;">~~''''''~~V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. ~~'''~~Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'''</div>		<div style="text-align: justify;">V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'</div>
	<div style="text-align: justify;">~~''''''~~V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.</div>		<div style="text-align: justify;">V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.</div>
	<div style="text-align: justify;">V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] umaknila svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.<br></div>		<div style="text-align: justify;">V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] umaknila svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.<br></div>
	~~<div style="text-align: justify;"><br></div>~~		<div style="text-align: justify;">'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže. Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je potrebno v postopkih odločati glede na ugotovljeno  dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek.<br></div>
	<div style="text-align: justify;">'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže. Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je potrebno v postopkih odločati glede na ugotovljeno  dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek.~~ ~~</div>

	~~<br>~~
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-08-09T13:26:04Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:26, 9. avgust 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<div style="text-align: justify;" >Stranka v postopku lahko '''po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok ~~(v odprtem pritožbenem roku)~~, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Umik zahtevka stranke je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta, s tem pa se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da je izključno od strankine volje odvisno, ali bo uveljavljala neko svojo materialnopravno pravico ali pravno korist ali ne. Drugače je, če se isti postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti organa. V tem primeru postopek ne sloni le na zahtevku stranke, pač pa tudi na odločitvi organa, da je o določeni stvari potrebno odločati. </div>~~<div style="text-align: justify;" ><br></div>~~<div style="text-align: justify;" >Umik zahtevka je lahko omejen z javnim interesom, kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu ~~področna zakonodaja omogoča~~ začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. ~~'''~~Javni interes je definiran kot splošna družbena korist~~'''~~, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem ~~velja omeniti, da~~ teorija ~~ter~~ ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes ~~oz.~~ javna korist ZUP ne določa; ~~govorimo o tako imenovanem nedoločnem pravnem pojmu~~, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj~~, J.~~, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: - '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in -  '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.~~</div><div style="text-align: justify;" >~~<br></div><div style="text-align: justify;" >~~Vseeno pa lahko rečemo, da~~ je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] ~~ter~~ drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] ~~govori o tako imenovanem skrajšanem postopku~~, ko gre za ~~'''~~izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.~~ ~~'''~~</div><div style="text-align: justify;" >~~<br></div><div style="text-align: justify;" >V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. '''Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.~~ ~~'''</div><div style="text-align: justify;" >~~<br></div><div style="text-align: justify;" >~~V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.~~ </div><div style="text-align: justify;" ><br>~~</div><div style="text-align: justify;" >V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] umaknila svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.~~  ~~</div><div style="text-align: justify;" ><br></div><div style="text-align: justify;" >'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže. Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je potrebno v postopkih odločati glede na ugotovljeno  dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek. </div>		<div style="text-align: justify;">Stranka v postopku lahko '''po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.''' Umik zahtevka stranke je torej mogoč do dokončnosti upravnega akta, s tem pa se odraža eno od izhodišč upravnega procesnega prava, da je izključno od strankine volje odvisno, ali bo uveljavljala neko svojo materialnopravno pravico ali pravno korist ali ne. Drugače je, če se isti postopek lahko začne tudi po uradni dolžnosti organa. V tem primeru postopek ne sloni le na zahtevku stranke, pač pa tudi na odločitvi organa, da je o določeni stvari potrebno odločati. </div>
			<div style="text-align: justify;">Umik zahtevka je lahko '''omejen z javnim interesom''', kar pomeni, da organ nadaljuje postopek kljub umiku zahtevka, če mu področni predpisi omogočajo začeti postopek tudi po uradni dolžnosti. Javni interes je definiran kot splošna družbena korist, ki jo področni predpis opredeli kot tako. Pri tem teorija in ZUP izraza »javni interes« in »javna korist« uporabljata pretežno kot sinonima. Kaj točno pomenita pojma javni interes oziroma javna korist, ZUP ne določa; gre za t. i. nedoločni pravni pojem, ki ga mora uradna oseba v konkretnem primeru vsebinsko napolniti. Nedoločni pravni pojmi torej prepuščajo upravnemu organu, da od primera do primera oceni, kakšna je vsebina pojma, pri čemer pa mora enaka merila oziroma enako vsebino nedoločnega pravnega pojma uporabiti v vseh istovrstnih primerih (Čebulj, Upravno pravo, 2009, str. 52). Pojem javnega interesa ima dva elementa: (i) '''vsebinski:''' gre za družbeno pomembno kategorijo, ki terja varstvo glede na vrednote večine članov družbene skupnosti, zato je v interesu večine ali celo vseh ljudi v tej (javnopravni) skupnosti, in (ii) '''formalni:''' vključitev splošne družbene koristi v veljavno pravo. Zaradi kumulacije obeh elementov je posebej pomembna določnost (področnih) predpisov, saj ni mogoče voditi upravnega postopka v javnem interesu, če ta ni ustrezno in predvidljivo normiran.<br></div>
			<div style="text-align: justify;">Toda po ZUP je v [[Zak:ZUP#18. .C4.8Dlen{{!}}18. členu ZUP]] in drugem odstavku [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člena ZUP]] javni interes le nekoliko opredeljen, in sicer [[Zak:ZUP#144. .C4.8Dlen{{!}}144. člen ZUP]] določa skrajšani postopek,  ko gre za izdajo nujnih ukrepov v javnem interesu v primeru, ko gre za''' varovanje življenja, zdravja ljudi, javnega reda in miru, javne varnosti in premoženja večje vrednosti.'''<br></div>
			<div style="text-align: justify;">''''''V danem primeru stranka uveljavlja zahtevek do ponovnega odločanja glede upravičenosti do osebne asistence zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja po sedmem odstavku [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 20. člena Zakona o osebni asistenci] (ZOA, Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21). Ta postopek se uvede na zahtevo stranke. Drugi odstavek [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7568 22. a člena ZOA] pa navaja, da se postopek ponovne ocene upravičenosti izvede po uradni dolžnosti, in sicer najkasneje v petih letih od dneva (tj. kadarkoli znotraj obdobja petih let), ko je bila upravičencu priznana pravica do osebne asistence. '''Iz navedenega lahko sklepamo, da se o ponovnem odločanju o upravičenosti do osebne asistence lahko odloča tako na zahtevo stranke kot po uradni dolžnosti.'''</div>
			<div style="text-align: justify;">''''''V prvotni odločbi, ki je bila izdana stranki s strani prvostopenjskega organa (CSD), je stranki že priznanih 30 ur osebne asistence na teden. V postopku ponovnega odločanja na zahtevo stranke, glede upravičenosti do osebne asistence, je komisija presodila, da stranka do 30 ur asistence ni upravičena. V takšnem primeru se prvotno izdana odločba razveljavi, saj se z novo odločitvijo poseže v že obstoječo odločbo na način, da je od trenutka ponovne ocene le-ta drugačna.</div>
			<div style="text-align: justify;">V postopku ponovnega odločanja o pravici do osebne asistence, kjer je ugotovljeno, da stranka do nje ni več upravičena, je stranka po [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členu ZUP]] umaknila svojo zahtevo v času pritožbenega roka – torej '''dokler odločba ni dokončna in pravnomočna.''' Glede na umik zahtevka stranke, bi moral organ izdati sklep o ustavitvi postopka in odpraviti odločbo, s katerim je bilo o njenem zahtevku odločeno.<br></div>
			<div style="text-align: justify;"><br></div>
			<div style="text-align: justify;">'''Postopek, ki je bil začet na zahtevo stranke, pa se lahko nadaljuje tudi ob umiku zahtevka, če (med drugim) to zahteva javni interes in če ima organ možnost začeti postopek po uradni dolžnosti.''' V primeru, da se postopek nadaljuje, se zahtevek za umik zavrže. Organ mora pri odločanju upoštevati javni interes in ne samo zahtevke stranke, saj je potrebno v postopkih odločati glede na ugotovljeno  dejansko stanje za zakonito odločitev in ob tem (v navedenem primeru) tudi za zakonito porabo javnih sredstev (osebna asistenca se financira iz javnih sredstev in le ta morajo biti porabljena zakonito, v skladu z namenom porabe). Pravica do umika zahtevka tudi v tem primeru ni absolutna in je omejena z javnim interesom, zato ob izraženem javnem interesu, umik ne bi bil dopusten, organ pa mora nadaljevati postopek. </div>

	<br>		<br>