Umik zahteve zaradi presoje ustavnosti predpisa - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2023-12-22T14:23:10Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:23, 22. december 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko  tudi odpove oziroma ga umakne.  Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga  lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko  tudi odpove oziroma ga umakne.  Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga  lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva (Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva (Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne ~~svoje~~ zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku ta primer]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoj zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku ta primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 sklep USRS U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. Na podlagi 146. člena GZ-1 se lahko legalizirajo hiše in drugi objekti, izvedeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, in se jim izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja, če ta od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano. '''</p>		<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 sklep USRS U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. Na podlagi 146. člena GZ-1 se lahko legalizirajo hiše in drugi objekti, izvedeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, in se jim izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja, če ta od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano. '''</p>
	<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>

PoloncaKovac: /* Zadeva: Umik zahteve v času presoje ustavnosti predpisa - V USKLAJEVANJU */

2023-12-22T14:02:25Z

Zadeva: Umik zahteve v času presoje ustavnosti predpisa - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:02, 22. december 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Umik zahteve v času presoje ustavnosti predpisa ~~- '''V USKLAJEVANJU'''~~ ==		== '''Zadeva: '''Umik zahteve v času presoje ustavnosti predpisa ==

	'''Datum odgovora:''' 21. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 21. 12. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T14:01:48Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:01, 22. december 2023
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>		<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>
	Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na meritoren tek postopkov in izvršbo v inšpekcijskem nadzoru'''. Sklep Ustavnega sodišča tako preprečuje vodenje ugotovitvenega in dokaznega postopka ter izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ~~ustavnega~~ sodišča pa ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka lahko umakne svojo zahtevo, nakar organ o tem odloči s procesnim sklepom o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>		Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na meritoren tek postopkov in izvršbo v inšpekcijskem nadzoru'''. Sklep Ustavnega sodišča tako preprečuje vodenje ugotovitvenega in dokaznega postopka ter izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep Ustavnega sodišča pa ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka lahko umakne svojo zahtevo, nakar organ o tem odloči s procesnim sklepom o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:57:09Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:57, 22. december 2023
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>		<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>
	Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na ~~inšpekcijske postopke~~ in ~~ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote~~'''. ~~Četudi temu ne bi bilo~~ tako~~, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval~~ izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa ~~v ničemer~~ ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka lahko umakne svojo ~~vlogo in upravni~~ organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>		Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na meritoren tek postopkov in izvršbo v inšpekcijskem nadzoru'''. Sklep Ustavnega sodišča tako preprečuje vodenje ugotovitvenega in dokaznega postopka ter izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka lahko umakne svojo zahtevo, nakar organ o tem odloči s procesnim sklepom o ustavitvi postopka (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:51:29Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:51, 22. december 2023
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>		<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>
	Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka ~~vsekakor~~ lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>		Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:49:27Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:49, 22. december 2023
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva (Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva (Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku ta primer]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku ta primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 ~~Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 146~~. ~~člena Gradbenega zakona]~~, Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 sklep USRS U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. Na podlagi 146. člena GZ-1 se lahko legalizirajo hiše in drugi objekti, izvedeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, in se jim izda dovoljenje za objekt daljšega obstoja, če ta od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano. '''</p>
	<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati.~~ </p>~~		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	~~<p style="text-align: justify;">~~Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">V danem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. Začasno zadržanje izvrševanja 146. člena GZ-1 pomeni, da '''se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati.'''<span> Poleg tega </span>je Ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo: "''Do končne odločitve Ustavnega sodišča ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. Rok za prostovoljno izvršitev inšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ne teče''." V zvezi z objekti daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja se v času odločanja ustavnega sodišča torej postopki inšpekcijskega nadzora sicer lahko vodijo in izreče inšpekcijski ukrep, vendar pa take odločbe o inšpekcijskem ukrepu ni dovoljeno izvršiti (npr. odstranitev objekta).</p>
	<p style="text-align: justify;">V ~~konkretnem~~ primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. ~~To bil lahko med drugim pomenilo tudi~~, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve ~~Ustavnega~~ sodišča ne morejo začeti oziroma končati ~~(lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo)~~. ~~Vendar pa~~ je ~~ustavno~~ sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo~~, da~~ ''do končne odločitve Ustavnega sodišča ~~'''~~ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa~~'''~~ iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. ~~'''~~Rok za prostovoljno izvršitev ~~i'''nšpekcijskega~~ ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča ~~'''~~ne teče''~~'''~~.</p>		Iz zapisanega izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>
	Iz zapisanega ~~torej~~ izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:41:44Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:41, 22. december 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. </p>		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. </p>
	<p style="text-align: justify;">Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej ~~Testen, 2002~~ [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ ~~povezavo~~]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ Testen v Šturm (ur.), Komentar URS, 2002]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.</p>		<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.</p>
	Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>		Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:40:50Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:40, 22. december 2023
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko  tudi odpove oziroma ga umakne.  Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga  lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko  tudi odpove oziroma ga umakne.  Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga  lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva ( Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva (Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi ~~ta primer~~ [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku ~~povezavo~~]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku ta primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 146. člena Gradbenega zakona], Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 146. člena Gradbenega zakona], Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:40:11Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:40, 22. december 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko  tudi odpove oziroma ga umakne.  Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga  lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se prične na zahtevo stranke, lahko '''stranka načeloma prosto razpolaga z zahtevkom.''' Od njene volje in ravnanja je torej odvisno, ali bo sploh uveljavljala pravico oziroma zmanjšanje ali oprostitev obveznosti, ki ji gre po materialnem predpisu. Svojemu zahtevku se lahko  tudi odpove oziroma ga umakne.  Skladno s [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. členom ZUP]] ga  lahko umakne delno ali v celoti, ves čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe oziroma v času, ko teče pritožbeni rok, ali med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe.</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva ( Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je z vložitvijo formalne zahteve podala pobudo za uvedbo postopka, '''z umikom te zahteve preklicuje pobudo za uvedbo postopka''' in ni več zainteresirana, da bi se postopek nadaljeval, hkrati pa je z umikom njene zahteve odpadla tudi podlaga za vodenje postopka in odločitev v upravni zadevi, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari potrebna takšna zahteva ( Kerševan in Androjna v Upravno procesno pravo, Ljubljana 2017, str. 234).</p>
	<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku povezavo]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Omejitve, ki preprečujejo ali onemogočajo umik zahteve''', so lahko procesne narave, kot v primeru, da stranka uveljavljala svoj zahtevek nasproti drugi stranki. V takšni situaciji lahko umakne svoje zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh (drugi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]]). Podobno velja tudi v primeru, ko želi zahtevek umakniti le ena od strank pri skupnem zahtevku. Lahko pa so omejitve tudi vsebinske, na primer kadar je nadaljevanje postopka, navkljub umiku zahtevka, potrebno zaradi varstva javnega interesa (tretji odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]; glej tudi ta primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_zahtevka_stranke_v_postopku povezavo]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 146. člena Gradbenega zakona], Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Zahtevek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja po 146. členu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradbenega zakona] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.), za katerega zadržanje gre v izvornem vprašanju (glej [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLU329 Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 146. člena Gradbenega zakona], Ur. l. RS, št. 121/23), je zahtevek, s katerim razpolaga investitor, lastnik oziroma imetnik. V kolikor je investitor le eden, v postopku ni stranke z nasprotnim interesom ali pa se ta še ni spustila v obravnavo, pri izdaji tovrstnega dovoljenja pa tudi ne gre za varovanje javnega temveč zasebnega interesa, '''ni videti zakonskih razlogov, zakaj umik takega zahtevka ne bi bil dovoljen, četudi je izvajanje predpisa zadržano.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. </p>		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. </p>
	<p style="text-align: justify;">Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej ~~še to~~ [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ povezavo]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej Testen, 2002 [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ povezavo]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.</p>		<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.</p>
	Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>		Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-22T13:39:20Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:39, 22. december 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO325 Zakona o ustavnem sodišču] (ZUstS, Ur. l. RS, št. 64/07 in nasl.) izhaja, da Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti zakona najprej preizkusi ter o sprejetju ali zavrnitvi pobude odloči s sklepom. Kadar pobudo sprejme, lahko takoj nadaljuje z odločanjem o stvari sami, če je dejansko stanje pojasnjeno in če je bila ob preizkusu pobude nasprotnemu udeležencu dana možnost, da se izjavi; sicer izvede pripravljalni postopek in šele po tem obravnava zadevo. Ob tem '''sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona''', če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen ZUstS).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. </p>		<p style="text-align: justify;">Glede zadržanja izvajanja predpisa na splošno velja, da se od objave sklepa o zadržanju izvrševanja predpisa ta ne sme več uporabljati. </p>
	<p style="text-align: justify;">Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej še: [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ povezavo]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek~~'''~~[[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]~~'''~~).</p>		<p style="text-align: justify;">Pravne posledice so (začasno) enake kot pri razveljavitvi predpisa; upoštevati pa jih morajo vsi organi, ki ta predpis oziroma njegov del uporabljajo pri svojem odločanju. Ker bi lahko bilo takšno »absolutno« zadržanje izvajanja preširoko (in neskladno s presojo, ali so posledice zaradi izvrševanja predpisa težje in bolj nepopravljive kot posledice zaradi njegovega zadržanja oziroma neizvrševanja), Ustavno sodišče lahko uporabi tretji odstavek 39. člena ZUstS, po katerem lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši (glej še to [https://e-kurs.si/komentar/zacasno-zadrzanje-izvrsevanja-izpodbijanega-predpisa/ povezavo]). Upravni organ pa mora stranke v 15 dneh od zadržanja predpisa o tem pisno obvestiti (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82. .C4.8Dlen{{!}}82. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.</p>		<p style="text-align: justify;">V konkretnem primeru je Ustavno sodišče izdalo sklep št. [https://www.us-rs.si/zadrzanje/zadrzanje-izvrsevanja-146-clena-gradbenega-zakona-uradni-list-rs-st-199-21-u-i-203-23/ U-I-203/23-7] z dne 23. 11. 2023, s katerim je zadržalo izvrševanje 146. člena GZ-1. To bil lahko med drugim pomenilo tudi, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati (lahko se bodo izpeljani kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo). Vendar pa je ustavno sodišče v 2. točki sklepa izrecno zapisalo, da ''do končne odločitve Ustavnega sodišča '''ni dopustna izvršba inšpekcijskega ukrepa''' iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona, izrečenega v zvezi z objektom daljšega obstoja, kot je opredeljen v prvem odstavku 146. člena Gradbenega zakona, z izjemo objektov iz drugega odstavka 142. člena Gradbenega zakona. '''Rok za prostovoljno izvršitev i'''nšpekcijskega ukrepa v tem primeru v času odločanja Ustavnega sodišča '''ne teče'''''.</p>
	Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>		Iz zapisanega torej izhaja, da se '''zadržanje izvrševanja predpisa nanaša zgolj na inšpekcijske postopke in ne na postopke, ki jih vodijo upravne enote'''. Četudi temu ne bi bilo tako, bi sklep ustavnega sodišča preprečeval izdajo meritorne odločbe v času zadržanja izvajanja predpisa, saj ne bi bilo mogoče uporabiti določbe, ki predstavlja pravno podlago za odločitev (glej tudi sodbo VSL II [https://shorturl.at/jwGJ8 Cp 1745/2013] z dne 3. 7. 2013). Takšen sklep ustavnega sodišča pa v ničemer ne posega v procesno pravico stranke iz [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]], torej v pravico umakniti zahtevek, zato stranka vsekakor lahko umakne svojo vlogo in upravni organ o tem odloči s sklepom (prvi odstavek [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]]).<br>