Umik vloge pred izdajo upravnega akta - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-04-22T08:41:45Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:41, 22. april 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, ">svojo zahtevo umakne~~</strong>~~ (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, '''svojo zahtevo umakne '''(glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>
	<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>		<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>
	<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>		<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem~~ ~~ primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik zahtevka za odrek, ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se postopek ustavi s sklepom.</p>		<p style="text-align: justify;">V danem primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik zahtevka za odrek, ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se postopek ustavi s sklepom.</p>
	<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>		<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>
	[[Category:Vloge in jezik]]		[[Category:Vloge in jezik]]

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-04-22T08:41:03Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:41, 22. april 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, ">svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>
	<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>		<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>
	<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>		<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>

RemicMatjaz: /* Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta - "V USKLAJEVANJU" */

2024-04-22T08:35:44Z

Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta - "V USKLAJEVANJU"

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:35, 22. april 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta ~~- "V USKLAJEVANJU"~~''' ==		== '''Zadeva: Umik vloge pred izdajo upravnega akta ''' ==

	'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-04-22T08:34:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:34, 22. april 2024
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>		<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>
	<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>		<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik ~~odreka~~, ~~je procesno gledano umaknila vlogo in~~ ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se ~~začeti~~ postopek ustavi s sklepom.</p>		<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik zahtevka za odrek, ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se postopek ustavi s sklepom.</p>
	<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>		<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>
	[[Category:Vloge in jezik]]		[[Category:Vloge in jezik]]

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-04-21T20:04:43Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:04, 21. april 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>
	<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>		<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>
	<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne ~~zadostuje~~, ~~odločba pa~~ je ~~pridržana~~ materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>		<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne dopusten, prav tako o umiku ni dopustno odločati z odločbo, ki je namenjena materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom.</p>		<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom.</p>
	<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>		<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2024-04-21T19:59:40Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:59, 21. april 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p style="text-align: justify;">Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru ~~deklaratorne~~ odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo, s katero se je odrekla materialni pravici (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-04-17T16:58:12Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:58, 17. april 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>
	<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>		<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>
	<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne zadostuje. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi'''.</p>		<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu in tako odločiti s posamičnim upravnim aktom, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne zadostuje, odločba pa je pridržana materialnopravnemu (vsebinskemu) odločanju. Pristojni organ mora tako na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi postopka (prenehanja dovoljenja).'''</p>
	<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom.</p>		<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom.</p>
	<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>		<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-04-17T16:56:37Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:56, 17. april 2024
Vrstica 6:		Vrstica 6:

	<p style="text-align: justify;">Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru deklaratorne odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru deklaratorne odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?</p>

	~~<br>~~

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-04-17T16:56:28Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:56, 17. april 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p style="text-align: justify;">Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru deklaratorne odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo?</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka je pri pristojnem organu vložila vlogo (npr. odrek enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo). Še pred izdajo upravnega akta (v danem primeru deklaratorne odločbe o prenehanju dovoljenja) pa je stranka vlogo umaknila. Kako organ zaključi začeto upravno zadevo, z odločbo, sklepom ali uradnim zaznamkom, in kako vrne ob odreku vrnjeno biometrično izkaznico dovoljenja?</p>

	<br>		<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-04-17T16:55:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:55, 17. april 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:

	<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>		<p style="text-align: justify;">'''Upravni postopek''' se lahko, kakor to določa [[Zak:ZUP#125. .C4.8Dlen{{!}}125. člen ZUP]], '''začne pred organom po uradni dolžnosti ali z zahtevkom (vlogo) stranke.''' Po uradni dolžnosti se začne postopek, ko pristojni organ v ta namen opravi katerokoli dejanje ([[Zak:ZUP#127. .C4.8Dlen{{!}}127. člen ZUP]]), na zahtevo stranke pa se začne z dnem vložitve zahteve stranke, ko stranka zahteva, naj se ji prizna ali poveča pravica oziroma ukine ali zmanjša obveznost (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Za%C4%8Detek_postopka_po_uradni_dol%C5%BEnosti primer]).</p>
	<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Načelo dispozitivnosti stranki omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>		<p style="text-align: justify;">V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, '''velja načelo dispozitivnosti''', kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka. Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, da lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >svojo zahtevo umakne</strong> (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer]). Načelo dispozitivnosti stranki torej omogoča, da lahko postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni oziroma lahko zahtevo tudi umakne pod pogoji, določenimi v ZUP (sodba UPRS [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111432696 I U 1540/2018-16 z dne 3. 7. 2019]) ali področnem zakonu.</p>
	~~<p style="text-align: justify;">~~Prvi odstavek [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člen ZUP]] določa, lahko stranka vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, ~~'''~~svojo zahtevo umakne~~'''~~ (glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Umik_prito%C5%BEbe_stranke primer])</p>		<p style="text-align: justify;">Učinek umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>
	<p style="text-align: justify;">~~Učinke~~ umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve določa [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člen ZUP]]. Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, stranka z umikom te zahteve preklicuje svojo pobudo za~~ ~~ uvedbo postopka, zato mora organ postopke ustaviti, ne da bi bilo o stvari meritorno odločeno (glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2022, 2. knjiga, str. 58).</p>		<p style="text-align: justify;">Poudariti je treba, da mora organ umik vloge stranke obravnavati v procesnem smislu, kar pomeni, da npr. uradni zaznamek o tem, da stranka umika vlogo, ne zadostuje. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi'''.</p>
	<p style="text-align: justify;">~~'''~~Poudariti je ~~potrebno'''~~, da mora organ umik vloge stranke obravnavati ~~'''~~v procesnem smislu~~'''~~, kar pomeni, ~~'''~~da uradni zaznamek~~'''~~ o tem, da stranka umika vlogo ~~'''~~ne zadostuje~~'''~~. Pristojni organ mora na podlagi prvega ostavka [[Zak:ZUP#135. .C4.8Dlen{{!}}135. člena ZUP]] izdati '''pisni sklep o ustavitvi'''.</p>		<p style="text-align: justify;">V danem  primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.), a je še pred izdajo odločbe o odreku (glej tretji odstavek 60. a člena ZTuj-2) zahtevek za odrek umaknil. Odrek po področnem zakonu je materialnopravni institut, a se lahko smiselno tolmači kot umik vloge, čeprav podan tudi kasneje, kot bi določal ZUP. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe (tu o prenehanju prej izdanega dovoljenja na podlagi odreka) podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o tej upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s sklepom.</p>
	<p style="text-align: justify;">V ~~konkretnem~~ primeru je bilo tujcu že izdano pravnomočno dovoljenje za bivanje in delo (drugi odstavek 32. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), tujec pa je vložil vlogo za odrek le-temu (četrta alineja prvega odstavka 57. člena [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 Zakona o tujcih]), a je še pred izdajo odločbe o odreku (tretji odstavek 60. a člena ~~[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544~~-p=2 ~~Zakona o tujcih]~~) zahtevek za odrek umaknil. Glede na to, da je stranka še pred izdajo meritorne odločbe podala umik odreka, je procesno gledano umaknila vlogo in ni več podlage za odločanje o upravni zadevi, zato se začeti postopek ustavi s~~ ~~ sklepom. V primeru ponovnega vročanja dovoljenja, ki ga je ~~tujec~~ že ~~vrnil~~ organu, pa se ~~po našem mnenju~~ smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ~~[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544~~-p=2 ~~Zakona o tujcih~~.]</p>		<p style="text-align: justify;">V primeru ponovnega vročanja dovoljenja oziroma biometrična izkaznica enotnega dovoljenja, ki ga je stranka že vrnila organu ob oddaji odreka, pa se smiselno uporabita peti in šesti odstavek 36. člena ZTuj-2, torej se vroči osebno ali osebno po pošti, sicer se vrne izdajatelju.</p>
	[[Category:Vloge in jezik]]		[[Category:Vloge in jezik]]
	[[Category:Umik zahteve]]		[[Category:Umik zahteve]]