Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - V USKLAJEVANJU */

2024-03-22T11:34:31Z

Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:34, 22. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu ~~- V USKLAJEVANJU~~''' ==		== '''Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu ''' ==

	'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-03-22T11:34:13Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:34, 22. marec 2024
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>
	<p style="text-align: justify;">'''V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pa je bil sprejeta ustaljena sodna praksa''' (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-15345 VSRS U 449/95-5] z dne 5. 2. 1997, sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-16016 VSRS U 711/96] z dne 24. 5. 2000, sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-22159 VSRS I Up 17/2005] z dne 13. 3. 2008), iz katere izhaja, da '''najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj pa si pridobi s tem, če izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja''' znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato treba zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ZDen (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. O podobnem primeru je določalo '''tudi USRS v zadevi '''[https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-up-403-21-up-407-21-z-dne-7-9-2023/ Up-403/21, Up-407/21]''' '''z dne 7. 9. 2023 (in sklicem na prejšnjo odločbo USRS Up-237/97 z dne 12. 3. 1998), kjer je sodišče odločalo o ustavnih pritožbah pritožnic, pravnih naslednic denacionalizacijskih upravičencev, zoper odločitev nepravdnega sodišča, s katerim je to razveljavilo tri že pravnomočne sodne odločbe v konkretnem denacionalizacijskem postopku in na podlagi vloženega predloga dovolilo obnovo tega postopka, pri čemer se pravni interes za obnovo postopka izkazuje iz razloga, ker je bila kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zaradi uveljavljanja pravice do odkupa stanovanja na podlagi določb leta 1991 sprejetega Stanovanjskega zakona dovoljena udeležba v postopku denacionalizacije, upoštevaje 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] o varstvu zasebne lastnine.</p>		<p style="text-align: justify;">'''V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pa je bil sprejeta ustaljena sodna praksa''' (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-15345 VSRS U 449/95-5] z dne 5. 2. 1997, sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-16016 VSRS U 711/96] z dne 24. 5. 2000, sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-22159 VSRS I Up 17/2005] z dne 13. 3. 2008), iz katere izhaja, da '''najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj pa si pridobi s tem, če izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja''' znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato treba zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ZDen (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. O podobnem primeru je določalo '''tudi USRS v zadevi '''[https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-up-403-21-up-407-21-z-dne-7-9-2023/ Up-403/21, Up-407/21]''' '''z dne 7. 9. 2023 (in sklicem na prejšnjo odločbo USRS Up-237/97 z dne 12. 3. 1998), kjer je sodišče odločalo o ustavnih pritožbah pritožnic, pravnih naslednic denacionalizacijskih upravičencev, zoper odločitev nepravdnega sodišča, s katerim je to razveljavilo tri že pravnomočne sodne odločbe v konkretnem denacionalizacijskem postopku in na podlagi vloženega predloga dovolilo obnovo tega postopka, pri čemer se pravni interes za obnovo postopka izkazuje iz razloga, ker je bila kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zaradi uveljavljanja pravice do odkupa stanovanja na podlagi določb leta 1991 sprejetega Stanovanjskega zakona dovoljena udeležba v postopku denacionalizacije, upoštevaje 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] o varstvu zasebne lastnine.</p>
	<p style="text-align: justify;">Torej '''le pogodba o najemu ni zadostna za izkazan pravni interes, zato se taka prošnja (tu osebe A) zavrne s sklepom. '''.</p>		<p style="text-align: justify;">Torej '''le pogodba o najemu ni zadostna za izkazan pravni interes, zato se taka prošnja (tu osebe A) zavrne s sklepom. '''</p>
	<p style="text-align: justify;">		<p style="text-align: justify;">
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-22T10:44:05Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:44, 22. marec 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl.) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja prejšnji ZUP, tj. ZUP86 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek, ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor se pojavi med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>		<p style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl.) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja prejšnji ZUP, tj. ZUP86 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek, ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor se pojavi med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>
	<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>
	<p style="text-align: justify;">'''V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pa je bil sprejeta ustaljena sodna praksa''' (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-15345 VSRS U 449/95-5] z dne 5. 2. 1997, sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-16016 VSRS U 711/96] z dne 24. 5. 2000, sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-22159 VSRS I Up 17/2005] z dne 13. 3. 2008), iz katere izhaja, da n'''~~ajemnik~~ poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj pa si pridobi s tem, če izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja''' znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato treba zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ZDen (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">'''V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pa je bil sprejeta ustaljena sodna praksa''' (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-15345 VSRS U 449/95-5] z dne 5. 2. 1997, sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-16016 VSRS U 711/96] z dne 24. 5. 2000, sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-22159 VSRS I Up 17/2005] z dne 13. 3. 2008), iz katere izhaja, da '''najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj pa si pridobi s tem, če izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja''' znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato treba zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ZDen (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj. O podobnem primeru je določalo '''tudi USRS v zadevi '''[https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-up-403-21-up-407-21-z-dne-7-9-2023/ Up-403/21, Up-407/21]''' '''z dne 7. 9. 2023 (in sklicem na prejšnjo odločbo USRS Up-237/97 z dne 12. 3. 1998), kjer je sodišče odločalo o ustavnih pritožbah pritožnic, pravnih naslednic denacionalizacijskih upravičencev, zoper odločitev nepravdnega sodišča, s katerim je to razveljavilo tri že pravnomočne sodne odločbe v konkretnem denacionalizacijskem postopku in na podlagi vloženega predloga dovolilo obnovo tega postopka, pri čemer se pravni interes za obnovo postopka izkazuje iz razloga, ker je bila kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice zaradi uveljavljanja pravice do odkupa stanovanja na podlagi določb leta 1991 sprejetega Stanovanjskega zakona dovoljena udeležba v postopku denacionalizacije, upoštevaje 33. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] o varstvu zasebne lastnine.</p>
			<p style="text-align: justify;">Torej '''le pogodba o najemu ni zadostna za izkazan pravni interes, zato se taka prošnja (tu osebe A) zavrne s sklepom. '''.</p>
	<p style="text-align: justify;">		<p style="text-align: justify;">
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-22T10:36:19Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:36, 22. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="margin: 0cm; text-align: justify;">~~Po trenutno veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), se ima oseba~~, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), na podlagi [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]], pravico udeleževati postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člen ZUP]]; torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu ~~potrebno~~ pravni interes ~~in pravno korist~~ priznati (~~glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004~~, str. 184-187). Po [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]]~~ ~~velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to.</p>		<p style="margin: 0cm; text-align: justify;">Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, tj. stranski udeleženec ima na podlagi [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]] pravico udeleževati se postopka, pri čemer pa mora''' izkazati pravni interes'''. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja '''materialno pravo''', slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člen ZUP]]); torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu treba pravni interes priznati (prav tam, str. 184-187). Po [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to. O taki zahtevi se izda sklep, saj gre za vsebinsko, a postransko stvar postopka. '''Zahteva za vstop v postopek se tako zavrne ali se ji ugodi s sklepom. '''</p>
	<p style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (~~v nadaljevanju:~~ ZDen) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja ~~Zakon o splošnem upravnem postopku~~ (~~prečiščeno besedilo, Uradni list~~ SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor ~~pride~~ med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>		<p style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 in nasl.) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja prejšnji ZUP, tj. ZUP86 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek, ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor se pojavi med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>
	<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>
	<p style="text-align: justify;">V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov ~~opozarjamo na upravno sodno prakso~~ (~~sodba Vrhovnega sodišča~~ U 449/95-5 z dne 5.2.1997, ~~sodba Vrhovnega sodišča~~ U 711/96 z dne 24.5.2000, sklep ~~Vrhovnega sodišča~~ I Up 17/2005 z dne 13.3.2008) iz katere izhaja, da ~~najemnik~~ poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato ~~potrebno~~ zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ~~Zakona o denacionalizaciji~~ (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">'''V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov pa je bil sprejeta ustaljena sodna praksa''' (glej sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-15345 VSRS U 449/95-5] z dne 5. 2. 1997, sodbo [http://www.sodnapraksa.si/?doc-16016 VSRS U 711/96] z dne 24. 5. 2000, sklep [http://www.sodnapraksa.si/?doc-22159 VSRS I Up 17/2005] z dne 13. 3. 2008), iz katere izhaja, da n'''ajemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj pa si pridobi s tem, če izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja''' znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato treba zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela ZDen (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>
			<p style="text-align: justify;">
	<br>		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''</p>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-03-22T10:22:39Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:22, 22. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p style="margin: 0cm; text-align: justify;" >Oseba A je ~~na UE~~ vložila ~~ZAHTEVEK~~, ~~da se kot~~ stranka ~~udeleži v postopku osebe~~ B. ~~Oseba~~ B je ~~v postopku za lastništvo zgradbe zaradi denacionalizacije~~, ~~ki se nahaja na naslovu XXX~~. Oseba A je podnajemnica poslovnih prostorov ~~ki se nahajajo na naslovu XXX~~, ki je predmet denacionalizacije. Oseba A je na EU vložila zahtevek za udeležbo za v postopek kot stranka ter priložila potrdilo o najemni pogodbi poslovnih prostorov, katerih je najemnica že nekaj let. Oseba A se sklicuje na načelo varstva pravic strank in meni da je to njena pravica biti stranka v postopku.~~ '''~~Kako postopa ~~uradna oseba? Ustrezen~~ akt?~~'''</p><p style="margin: 0cm; text-align: justify;" >~~</p>		<p style="margin: 0cm; text-align: justify;">Oseba A je pri organu vložila zahtevek za vstop v postopek, kjer je glavna stranka oseba B (npr. B je denacionalizacijski upravičenec, o čemer vodi postopek upravna enota). Oseba A je izkazano podnajemnica poslovnih prostorov v objektu, ki je predmet postopka (vračila B-ju). Kako postopa organ glede preverbe pravnega interesa in kateri akt izda na zahtevo A-ja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - V USKLAJEVANJU */

2024-03-22T10:16:44Z

Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:16, 22. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - V USKLAJEVANJU''' ==		== '''Zadeva: Status stranskega udeleženca po področnem zakonu - V USKLAJEVANJU''' ==

	'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

NT61770: /* Odgovor: */

2024-03-21T20:56:44Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:56, 21. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="margin: 0cm; text-align: justify;">Po trenutno veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), se ima oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), na podlagi 43. člena ZUP, pravico udeleževati postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek 142. člen ZUP; torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu potrebno pravni interes in pravno korist priznati (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-187). Po 42. členu ZUP in 142. členu ZUP velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to.</p>		<p style="margin: 0cm; text-align: justify;">Po trenutno veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), se ima oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), na podlagi [[Zak:ZUP#43. .C4.8Dlen{{!}}43. člena ZUP]], pravico udeleževati postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. člen ZUP]]; torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu potrebno pravni interes in pravno korist priznati (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-187). Po [[Zak:ZUP#42. .C4.8Dlen{{!}}42. členu ZUP]] in [[Zak:ZUP#142. .C4.8Dlen{{!}}142. členu ZUP]] velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to.</p>
	<p style="text-align: justify;">Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor pride med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>		<p style="text-align: justify;">[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1514 Zakon o denacionalizaciji] (v nadaljevanju: ZDen) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor pride med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>
	<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>
	<p style="text-align: justify;">V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov opozarjamo na upravno sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča U 449/95-5 z dne 5.2.1997, sodba Vrhovnega sodišča U 711/96 z dne 24.5.2000, sklep Vrhovnega sodišča I Up 17/2005 z dne 13.3.2008) iz katere izhaja, da najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato potrebno zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="text-align: justify;">V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov opozarjamo na upravno sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča U 449/95-5 z dne 5.2.1997, sodba Vrhovnega sodišča U 711/96 z dne 24.5.2000, sklep Vrhovnega sodišča I Up 17/2005 z dne 13.3.2008) iz katere izhaja, da najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato potrebno zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>

NT61770 ob 20:46, 21. marec 2024

2024-03-21T20:46:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:46, 21. marec 2024
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	<comments />		<comments />

			[[Category:Stranski udeleženci]]
			[[Category:Nadrejena raba področnih predpisov nad ZUP (posebni postopki)]]

NT61770: /* Odgovor: */

2024-03-21T20:37:49Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:37, 21. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="margin: 0cm; text-align: justify;" >Po trenutno veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), se ima oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), na podlagi 43. člena ZUP, pravico udeleževati postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek 142. člen ZUP; torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu potrebno pravni interes in pravno korist priznati (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-187). Po 42. členu ZUP in 142. členu ZUP velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to.</p><p style="text-align: justify;" >Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor pride med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p><p style="text-align: justify;" >ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p><p style="text-align: justify;" >V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov opozarjamo na upravno sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča U 449/95-5 z dne 5.2.1997, sodba Vrhovnega sodišča U 711/96 z dne 24.5.2000, sklep Vrhovnega sodišča I Up 17/2005 z dne 13.3.2008) iz katere izhaja, da najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato potrebno zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>		<p style="margin: 0cm; text-align: justify;">Po trenutno veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), se ima oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), na podlagi 43. člena ZUP, pravico udeleževati postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek 142. člen ZUP; torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu potrebno pravni interes in pravno korist priznati (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-187). Po 42. členu ZUP in 142. členu ZUP velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to.</p>
			<p style="text-align: justify;">Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor pride med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p>
			<p style="text-align: justify;">ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>
			<p style="text-align: justify;">V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov opozarjamo na upravno sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča U 449/95-5 z dne 5.2.1997, sodba Vrhovnega sodišča U 711/96 z dne 24.5.2000, sklep Vrhovnega sodišča I Up 17/2005 z dne 13.3.2008) iz katere izhaja, da najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato potrebno zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>

	<br>		<br>

NT61770: /* Odgovor: */

2024-03-21T20:33:05Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:33, 21. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	~~vneseš~~ besedilo ~~odgovora~~ <br>		<p style="margin: 0cm; text-align: justify;" >Po trenutno veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), se ima oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), na podlagi 43. člena ZUP, pravico udeleževati postopka, pri čemer pa mora izkazati pravni interes. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje svojo pravno korist v zadevi, ki je predmet upravnega postopka. Med stranskim udeležencem in konkretno upravno zadevo mora obstajati določeno razmerje, ki ga vzpostavlja materialno pravo, slednje tudi določa, kdo in v katerih primerih ima pravno korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ne pa za morebitno ali bodočo korist (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 185). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (ne zadošča torej samo dejanski interes, na primer le uresničevanje političnih ciljev s strani politične organizacije), in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze (drugi odstavek 142. člen ZUP; torej ni dovolj, da oseba le zatrjuje pravni interes, temveč ga mora izkazati. Ker je pravni interes na podlagi nejasnih materialnih predpisov večkrat težko ugotovljiv, je v dvomu potrebno pravni interes in pravno korist priznati (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-187). Po 42. členu ZUP in 142. členu ZUP velja, da je oseba izkazala svoj pravni interes, če je le-ta jasno izkazan in so pravne koristi vsebinsko in določno opredeljene v vlogi ter da po možnosti predloži tudi dokaze za to.</p><p style="text-align: justify;" >Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) v 6. členu določa, da se v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače. Po 49. členu ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Iz citiranega 49. člena ZUP/86 izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko tudi oseba, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (stranski udeleženec). ZUP/86 v 139. členu določa, da v kolikor pride med postopkom nekdo, ki dotlej ni bil stranka, in zahteva, da se pripusti kot stranka, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep. Zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena posebna pritožba.</p><p style="text-align: justify;" >ZDen v prvem odstavku 60. člena določa, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve tega zakona dne 7. 12. 1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p><p style="text-align: justify;" >V zvezi s priznavanjem položaja stranke najemnikom poslovnih prostorov v podržavljenih nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov opozarjamo na upravno sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča U 449/95-5 z dne 5.2.1997, sodba Vrhovnega sodišča U 711/96 z dne 24.5.2000, sklep Vrhovnega sodišča I Up 17/2005 z dne 13.3.2008) iz katere izhaja, da najemnik poslovnih prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta položaj si pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganja znatnih sredstev v nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije. Pri uveljavljanju pravnih interesov mu je zato potrebno zagotoviti udeležbo v postopku denacionalizacije. Tako stališče sodne prakse je razjasnila tudi novela Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 65/98), ki je v drugem odstavku 60. člena priznala položaj stranke v postopku denacionalizacije tudi pravni ali fizični osebi, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj.</p>

	<br>		<br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti\|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />