Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca - Zgodovina strani

Mo5957 ob 10:05, 6. januar 2023

2023-01-06T10:05:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:05, 6. januar 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen\|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). <br>		Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen\|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). <br>

	V našem primeru '''ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen\|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka''', razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in '''ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka''' (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen\|133. člena ZUP]] (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve"). Poudariti pa je potrebno, da '''mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes''', kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. '''Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil'''. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).		V našem primeru '''ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen\|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka''', razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in '''ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka''' (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen\|133. člena ZUP]] (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "[[Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve]]"). Poudariti pa je potrebno, da '''mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes''', kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. '''Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil'''. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).

	Vsaka stranka lahko oporeka osebi glede pravice do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen\|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).		Vsaka stranka lahko oporeka osebi glede pravice do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen\|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).

Mo5957 ob 10:04, 6. januar 2023

2023-01-06T10:04:01Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:04, 6. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca ==		== '''Zadeva: '''Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca ==

	'''Datum odgovora:''' 1. 12. 2011<br>		'''Datum odgovora:''' 1. 12. 2011, pregled 6. 1. 2023<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen\|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). <br>		Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen\|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). <br>

	V našem primeru ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen\|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka, razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek 133. člena ZUP (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve"). Poudariti pa je potrebno, da mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes, kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).		V našem primeru '''ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen\|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka''', razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in '''ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka''' (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen\|133. člena ZUP]] (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve"). Poudariti pa je potrebno, da '''mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes''', kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. '''Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil'''. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).

	Vsaka stranka lahko oporeka osebi ~~pravico~~ do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen\|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).		Vsaka stranka lahko oporeka osebi glede pravice do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen\|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).

	<br>		<br>

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca na Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca

2011-12-06T12:26:30Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca na Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca

Nova stran

== '''Zadeva: '''Sprememba zahtevka in odvzem statusa stranskega udeleženca ==

'''Datum odgovora:''' 1. 12. 2011  

== '''Vprašanje:''' ==

Osebi je bil s sklepom priznan status stranskega udeleženca v postopku, in sicer zaradi varstva njegovih pravnih koristi. Aktivna stranka (vlagatelj zahtevka) spremeni zahtevek tako, da stranski udeleženec ne izpolnjuje več pravice biti stranka v postopku. Ali se mu v takem primeru status stranskega udeleženca v postopku odvzame in na podlagi katerega člena ZUP? 

== '''Odgovor:''' ==

Načelo dispozitivnosti daje stranki pravico razpolaganja s svojimi zahtevki. Pomembna je omejitev, da se mora spremenjeni zahtevek stranke opirati na bistveno enako dejansko stanje in da je stranka spremenjeni (razširjeni oziroma nov) zahtevek postavila do izdaje odločbe na prvi stopnji (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 288). Če pa organ, ki vodi postopke, ne dovoli spremembe ali razširitve, se o tem odloči s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba (tretji odstavek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen|133. člen ZUP]]). Skladno z načelom kontradiktornosti v upravnem postopku je treba o spremenjenem zahtevku stranke takoj obvestiti stranko z nasprotnim interesom, da lahko temu prilagodi svoje nadaljnje ravnanje (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 404).

Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]]). 

V našem primeru ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka, razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek 133. člena ZUP (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve"). Poudariti pa je potrebno, da mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes, kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).

Vsaka stranka lahko oporeka osebi pravico do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Stranski_udeleženci]] [[Category:Sprememba_zahteve]]

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:05, 6. januar 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen\|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). <br>		Ker se pogostokrat zgodi, da zadeva, o kateri bo odločeno, vpliva tudi na pravne koristi neke druge osebe, zakon tudi njej priznava pravico do sodelovanja v postopku, saj morajo biti pravne koristi te osebe ustrezno varovane. Gre za stranskega udeleženca, ki je v ZUP definiran kot oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 184-185). Da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, mora organ po uradni dolžnosti skrbeti ves čas postopka ([[Zak:ZUP#44._.C4.8Dlen\|44. člen ZUP]]). Navedene osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležujejo. Organ je v smislu varovanja pravnih koristi oseb vezan na načelo varstva pravic strank (prvi odstavek [[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člena ZUP]]) in načelo zaslišanja stranke ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]]). <br>

	V našem primeru '''ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen\|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka''', razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in '''ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka''' (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen\|133. člena ZUP]] (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve"). Poudariti pa je potrebno, da '''mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes''', kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. '''Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil'''. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).		V našem primeru '''ima stranski udeleženec, čim mu je organ enkrat priznal ta status z vidika ZUP ([[Zak:ZUP#42._.C4.8Dlen\|42. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#43._.C4.8Dlen\|43. člen ZUP]]), po izrecni določbi zakona v postopku enake (procesne) pravice in dolžnosti kot glavna stranka''', razen če zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa položaj stranskega udeleženca ni tako močan, da bi lahko vplival na razpolaganje stranke z zahtevkom. Že priznanemu stranskemu udeležencu je treba dati možnost izjaviti se in '''ga je torej treba obvestiti o spremembi zahtevka''' (ali drugih razpolaganjih, ki jih predlaga stranka), kot to določa drugi odstavek [[Zak:ZUP#133._.C4.8Dlen\|133. člena ZUP]] (glej že objavljen primer na Upravni svetovalnici - "[[Obveščanje stranskega udeleženca o spremembi ali umiku zahteve]]"). Poudariti pa je potrebno, da '''mora stranski udeleženec ves čas postopka izkazovati pravni interes''', kajti v nasprotnem primeru izgubi pravice, ki izhajajo iz takšnega položaja. '''Če pride do spremembe pravnih podlag pri spremembi zahtevka stranke in taka sprememba pravne podlage povzroči izgubo pravnega interesa stranskega udeleženca, bo slednji ta status in iz njega izhajajoče pravice izgubil'''. Organ je dolžan ves čas po uradni dolžnosti paziti na takšne spremembe (prim. [[Zak:ZUP#49._.C4.8Dlen\|49. člen ZUP]] in drugi odstavek [[Zak:ZUP#50._.C4.8Dlen\|50. člena ZUP]]). O prenehanju statusa stranskega udeleženca bo lahko zadoščal že uradni zaznamek (npr. pri pravnem nasledstvu lastninske pravice ali ob smrti stranskega udeleženca), če organ lahko z gotovostjo ugotovi prenehanje že z vpogledom v uradne evidence, v nasprotnem primeru pa bo potrebno izdati poseben sklep o prenehanju statusa stranskega udeleženca v skladu z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člena ZUP]] (v zvezi s stranskimi udeleženci glej tudi Remic Matjaž, Stranke v upravnem postopku: položaj, lastnost in zastopanje, magistrsko delo, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010, str. 53-54).

	Vsaka stranka lahko oporeka osebi glede pravice do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen\|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).		Vsaka stranka lahko oporeka osebi glede pravice do vstopa v postopek. Uradna oseba lahko razpiše posebno obravnavo na kateri se obravnava zahteva za vstop v postopek. O vstopu tretje osebe v postopek bo uradna oseba odločila s sklepom. Prizadete stranke ali stranski udeleženci lahko izpodbijajo sklep, s katerim se komu prizna lastnost stranke ali stranskega udeleženca, šele v pritožbi zoper odločbo v glavni stvari (četrti odstavek [[Zak:ZUP#258._.C4.8Dlen\|258. člen ZUP]]; Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 167-168).