Sprememba materialno pravnega zahtevka - Zgodovina strani

SZI ob 17:58, 17. junij 2024

2024-06-17T17:58:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:58, 17. junij 2024
Vrstica 16:		Vrstica 16:


	[[~~Category~~:~~Umik zahteve~~]]		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''
	[[~~Category~~:~~Lastnost stranke~~]]

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

			[[Category:Umik zahteve]]
			[[Category:Lastnost stranke]]

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-04-23T08:36:30Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:36, 23. april 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>		<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene), teh  ni mogoče šteti kot takih in ji priznavati pravic, ki so lastne le vložnikom zahtevka. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku pridobijo pravico (do začasnega bivanja), zato jim je treba priznavati položaj stranke s pravicami, ki jim pritičejo. '''Ker se ~~ ~~odloča o pravici do združitve družine tujca, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, in pravici do prebivanja njegovega družinskega člana, se na podlagi zakona sklepa, da slednji soglaša z izdajo dovoljenja. Zato za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, če se ugotovi, da soglasje ni dano oziroma je umaknjeno, ker tujec ne želi (več) prebivati v RS. ~~ ~~Tujec, o katerega dovoljenju za prebivanje se odloča v postopku, namreč '''ne more biti samo objekt oblastnega odločanja, zato je izraz njegove volje za prebivanje v RS ključen. '''Ker področni zakon priznava aktivno legitimacijo tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje, ob odsotnosti drugačnih pravil, ni mogoče enoznačno zatrjevati, da z zahtevkom slednjega lahko razpolaga tudi njegov družinski član, na katerega se nanaša prošnja, kar bi pomenilo, da jo lahko tudi  enostransko umakne, če ne želi prebivati v RS. Zato je v takem primeru primerno, da se izda odločba, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za združitev družine zavrne, namesto sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahtevka.~~''''''~~</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene), teh  ni mogoče šteti kot takih in ji priznavati pravic, ki so lastne le vložnikom zahtevka. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku pridobijo pravico (do začasnega bivanja), zato jim je treba priznavati položaj stranke s pravicami, ki jim pritičejo. '''Ker se odloča o pravici do združitve družine tujca, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, in pravici do prebivanja njegovega družinskega člana, se na podlagi zakona sklepa, da slednji soglaša z izdajo dovoljenja. Zato za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, če se ugotovi, da soglasje ni dano oziroma je umaknjeno, ker tujec ne želi (več) prebivati v RS. Tujec, o katerega dovoljenju za prebivanje se odloča v postopku, namreč '''ne more biti samo objekt oblastnega odločanja, zato je izraz njegove volje za prebivanje v RS ključen. '''Ker področni zakon priznava aktivno legitimacijo tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje, ob odsotnosti drugačnih pravil, ni mogoče enoznačno zatrjevati, da z zahtevkom slednjega lahko razpolaga tudi njegov družinski član, na katerega se nanaša prošnja, kar bi pomenilo, da jo lahko tudi  enostransko umakne, če ne želi prebivati v RS. Zato je v takem primeru primerno, da se izda odločba, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za združitev družine zavrne, namesto sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahtevka.</p>
	<p style="line-height: 18.0pt; background: white; margin: 4.8pt 0cm 0cm 0cm;" >'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene.  Vložitev prošnje za izdajo '''dovoljenja za prebivanje zaradi družinskega nasilja ne pomeni odločanja o isti upravni zadevi kot odločanje o prošnji za izdajo dovoljenja za združitev družine''', zato tek oziroma nepravnomočen zaključek postopka odločanja o izdaji dovoljenja za združitev družine, v smislu četrte točke 129. člena ZUP ne ovira začetka postopka in odločanja o dovoljenju za prebivanje žrtve družinskega nasilja. Dovoljenji se namreč izdata na drugi pravni podlagi in ob drugačnem dejanskem stanju.</p><p style="line-height: 18.0pt; background: white; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; orphans: 2; text-align: start; widows: 2; -webkit-text-stroke-width: 0px; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial; word-spacing: 0px; margin: 4.8pt 0cm 0cm 0cm;" >O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>		<p style="line-height: 18.0pt; background: white; margin: 4.8pt 0cm 0cm 0cm;">'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene.  Vložitev prošnje za izdajo '''dovoljenja za prebivanje zaradi družinskega nasilja ne pomeni odločanja o isti upravni zadevi kot odločanje o prošnji za izdajo dovoljenja za združitev družine''', zato tek oziroma nepravnomočen zaključek postopka odločanja o izdaji dovoljenja za združitev družine, v smislu četrte točke 129. člena ZUP ne ovira začetka postopka in odločanja o dovoljenju za prebivanje žrtve družinskega nasilja. Dovoljenji se namreč izdata na drugi pravni podlagi in ob drugačnem dejanskem stanju.</p>
			<p style="line-height: 18.0pt; background: white; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; orphans: 2; text-align: start; widows: 2; -webkit-text-stroke-width: 0px; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial; word-spacing: 0px; margin: 4.8pt 0cm 0cm 0cm;">O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-04-23T08:35:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:35, 23. april 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene), teh  ni mogoče šteti kot takih in ji priznavati pravic, ki so lastne le vložnikom zahtevka. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku pridobijo pravico (do začasnega bivanja), zato jim je treba priznavati položaj stranke s pravicami, ki jim pritičejo. '''Ker se  odloča o pravici do združitve družine tujca, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, in pravici do prebivanja njegovega družinskega člana, se na podlagi zakona sklepa, da slednji soglaša z izdajo dovoljenja. Zato za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, če se ugotovi, da soglasje ni dano oziroma je umaknjeno, ker tujec ne želi (več) prebivati v RS.  Tujec, o katerega dovoljenju za prebivanje se odloča v postopku, namreč '''ne more biti samo objekt oblastnega odločanja, zato je izraz njegove volje za prebivanje v RS ključen. '''Ker področni zakon priznava aktivno legitimacijo tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje, ob odsotnosti drugačnih pravil, ni mogoče enoznačno zatrjevati, da z zahtevkom slednjega lahko razpolaga tudi njegov družinski član, na katerega se nanaša prošnja, kar bi pomenilo, da jo lahko tudi  enostransko umakne, če ne želi prebivati v RS. Zato je v takem primeru primerno, da se izda odločba, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za združitev družine zavrne, namesto sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahtevka.''''''</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene), teh  ni mogoče šteti kot takih in ji priznavati pravic, ki so lastne le vložnikom zahtevka. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku pridobijo pravico (do začasnega bivanja), zato jim je treba priznavati položaj stranke s pravicami, ki jim pritičejo. '''Ker se  odloča o pravici do združitve družine tujca, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, in pravici do prebivanja njegovega družinskega člana, se na podlagi zakona sklepa, da slednji soglaša z izdajo dovoljenja. Zato za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, če se ugotovi, da soglasje ni dano oziroma je umaknjeno, ker tujec ne želi (več) prebivati v RS.  Tujec, o katerega dovoljenju za prebivanje se odloča v postopku, namreč '''ne more biti samo objekt oblastnega odločanja, zato je izraz njegove volje za prebivanje v RS ključen. '''Ker področni zakon priznava aktivno legitimacijo tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje, ob odsotnosti drugačnih pravil, ni mogoče enoznačno zatrjevati, da z zahtevkom slednjega lahko razpolaga tudi njegov družinski član, na katerega se nanaša prošnja, kar bi pomenilo, da jo lahko tudi  enostransko umakne, če ne želi prebivati v RS. Zato je v takem primeru primerno, da se izda odločba, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za združitev družine zavrne, namesto sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahtevka.''''''</p>
	<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''~~V širšem smislu bi lahko govorili~~ o ~~spremembi zahteve~~ oziroma ~~predmeta~~ postopka,~~''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo~~ žrtve družinskega nasilja ~~vpliva tudi~~ na ~~prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana~~.</p>		<p style="line-height: 18.0pt; background: white; margin: 4.8pt 0cm 0cm 0cm;" >'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene.  Vložitev prošnje za izdajo '''dovoljenja za prebivanje zaradi družinskega nasilja ne pomeni odločanja o isti upravni zadevi kot odločanje o prošnji za izdajo dovoljenja za združitev družine''', zato tek oziroma nepravnomočen zaključek postopka odločanja o izdaji dovoljenja za združitev družine, v smislu četrte točke 129. člena ZUP ne ovira začetka postopka in odločanja o dovoljenju za prebivanje žrtve družinskega nasilja. Dovoljenji se namreč izdata na drugi pravni podlagi in ob drugačnem dejanskem stanju.</p><p style="line-height: 18.0pt; background: white; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; orphans: 2; text-align: start; widows: 2; -webkit-text-stroke-width: 0px; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial; word-spacing: 0px; margin: 4.8pt 0cm 0cm 0cm;" >O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>
	<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-04-23T08:33:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:33, 23. april 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>		<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) ~~v dani zadevi~~, ~~druga oseba~~ ni ~~definirana~~ kot ~~vložnik~~. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku ~~lahko~~ pridobijo pravico (do začasnega bivanja) in jim ~~upravni organ zato mora dovoliti vstop~~ v ~~postopek~~ in ~~s tem pridobitev statusa stranke~~ v postopku.'''</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene), teh  ni mogoče šteti kot takih in ji priznavati pravic, ki so lastne le vložnikom zahtevka. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku pridobijo pravico (do začasnega bivanja), zato jim je treba priznavati položaj stranke s pravicami, ki jim pritičejo. '''Ker se  odloča o pravici do združitve družine tujca, ki ima v RS dovoljenje za prebivanje, in pravici do prebivanja njegovega družinskega člana, se na podlagi zakona sklepa, da slednji soglaša z izdajo dovoljenja. Zato za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni pogoji, če se ugotovi, da soglasje ni dano oziroma je umaknjeno, ker tujec ne želi (več) prebivati v RS.  Tujec, o katerega dovoljenju za prebivanje se odloča v postopku, namreč '''ne more biti samo objekt oblastnega odločanja, zato je izraz njegove volje za prebivanje v RS ključen. '''Ker področni zakon priznava aktivno legitimacijo tujcu, ki ima dovoljenje za prebivanje, ob odsotnosti drugačnih pravil, ni mogoče enoznačno zatrjevati, da z zahtevkom slednjega lahko razpolaga tudi njegov družinski član, na katerega se nanaša prošnja, kar bi pomenilo, da jo lahko tudi  enostransko umakne, če ne želi prebivati v RS. Zato je v takem primeru primerno, da se izda odločba, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za združitev družine zavrne, namesto sklep o ustavitvi postopka zaradi umika zahtevka.''''''</p>
	<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>		<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>
	<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>		<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

AP80872: /* Odgovor: */

2024-04-22T17:58:59Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:58, 22. april 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>		<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. ~~Ker~~ družinski člani vložnika v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja), jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Vendar pa družinski člani vložnika v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja) in jim upravni organ zato mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''</p>
	<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>		<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>
	<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>		<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

AP80872: /* Odgovor: */

2024-04-22T17:57:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:57, 22. april 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>		<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. ~~Družiski~~ člani vložnika pa v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja) ~~zato~~ jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Ker družinski člani vložnika v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja), jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''</p>
	<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>		<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>
	<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>		<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

AP80872: /* Odgovor: */

2024-04-22T17:56:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:56, 22. april 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>		<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. ~~Ker~~ pa ~~družinski člani z vlogo~~ pridobijo pravico (do začasnega bivanja) jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek.'''</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Družiski člani vložnika pa v postopku lahko pridobijo pravico (do začasnega bivanja) zato jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek in s tem pridobitev statusa stranke v postopku.'''</p>
	<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>		<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>
	<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>		<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

AP80872: /* Odgovor: */

2024-04-22T12:25:31Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:25, 22. april 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>		<p>'''Vlogo oziroma zahtevek lahko poda (le) tista oseba, ki je po področnem zakonu oziroma materialnem pravu legitimirana '''za uveljavljanje ali naknadno razpolaganje glede pravic (oziroma ustrezen zastopnik te osebe), sicer se taka vloga zavrže (glej 2. točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]).</p>
	<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>		<p>Vložnik lahko na podlagi [[Zak:ZUP#134. .C4.8Dlen{{!}}134. člena ZUP]] delno ali v celoti umakne svoj zahtevek za čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe. Če vložnik umakne svoj zahtevek, mora organ izdati sklep o ustavitvi postopka, ki se vroči vložniku kot edini legitimirani stranki.</p>
	<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. '''~~Prošnjo tako lahko umakne samo vlagatelj (tujec, mož), ki je podal prvotni zahtevek, ne glede na to, da se vloga nanaša tudi na druge osebe.~~</p>		<p>Tujec, ki v RS na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5761&d-16544-p=2 47. člena Zakona o tujcih] (ZTuj-2, Ur. l. RS, št. 50/11 in nasl.) združuje družinske člane, mora prošnjo kot vlogo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane vložiti pri pristojnem organu. Pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci, se po dani določbi prizna tujcu na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. '''Ker področni zakon ne opredeljuje drugih oseb kot vložnikov (tu žene) v dani zadevi, druga oseba ni definirana kot vložnik. Ker pa družinski člani z vlogo pridobijo pravico (do začasnega bivanja) jim upravni organ mora dovoliti vstop v postopek.'''</p>
	<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>		<p>'''Žena kot žrtev družinskega nasilja pa mora sama '''na podlagi šestega odstavka 50. člena ZTuj-2 vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pred pretekom roka, do katerega ji je bilo dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji, oziroma pred pretekom dovoljenega prebivanja, če žrtev družinskega nasilja prebiva zakonito na drugi podlagi. Področni zakon torej daje podlago za sprožitev druge zadeve oziroma nov postopek na zahtevo tu žene. '''V širšem smislu bi lahko govorili o spremembi zahteve oziroma predmeta postopka,''' saj glede na specialne določbe ZTuj-2 odločitev na zahtevo žrtve družinskega nasilja vpliva tudi na prvotni postopek, sprožen s strani drugega družinskega člana.</p>
	<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>		<p>O pravočasni vloženi prošnji žrtvi družinskega nasilja pristojni organ izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Tu ženi kot žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala s pristojnimi organi pri preiskavi ali kot priča v kazenskem postopku zaradi družinskega nasilja. Žrtvi družinskega nasilja policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko le ta izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi družinskega nasilja dovolitev zadrževanja podaljša za čas do 90 dni.</p>

PoloncaKovac: /* Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju */

2024-04-22T08:53:53Z

Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:53, 22. april 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega ~~zahtevka - v usklajevanju~~ ==		== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka ==

	'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek		'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

AP80872: /* Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka */

2024-04-22T06:53:42Z

Zadeva: Sprememba materialno pravnega zahtevka

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:53, 22. april 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega ~~zahtevka~~ ==		== '''Zadeva: ''' Sprememba materialno pravnega zahtevka - v usklajevanju ==

	'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek		'''Datum odgovora:''' 17. 4. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek