Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe« - Zgodovina strani

PoloncaKovac ob 10:08, 19. marec 2024

2024-03-19T10:08:30Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:08, 19. marec 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>		<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>
	<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih, začetih na zahtevo stranke, se torej <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice~~</strong>~~. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka), pa se analogno zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi (glej ta primer). </p>		<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih, začetih '''na zahtevo stranke, se torej zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice. '''Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka), pa se analogno zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Odpoved_pravici_do_prito%C5%BEbe_v_primeru_izdaje_procesnega_sklepa ta primer]). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>
	<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti '''ne- ali manj učinkovita''' (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, komentar k 25. členu).</p>		<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti '''ne- ali manj učinkovita''' (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, komentar k 25. členu).</p>

PoloncaKovac ob 10:07, 19. marec 2024

2024-03-19T10:07:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:07, 19. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<span style="font-size: 14pt;">'''Zadeva:''' '''Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe« '''</span>		<span style="font-size: 14pt;">'''Zadeva:''' '''Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe« in (ne)suspenzivnost pritožbe v oficialnih postopkih '''</span>

	'''Datum odgovora:''' 15. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 15. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p style="text-align: justify;">V postopku, uvedenem po uradni dolžnosti (npr. odvzema orožja) je bila izdana odločba o vrnitvi orožja stranki. Odločba je bila stranki vročena, nakar se je ta želela pravici do pritožbe odpovedati, kar pa po določbah ZUP ni mogoče. Ali je v takšnem primeru treba počakati na iztek pritožbenega roka in šele po pravnomočnosti odločbe orožje vrniti stranki, kar se zdi ~~nesmiselo~~, saj se stranka na ugodno rešitev zagotovo ne bo pritožila, drugih strank v postopku ni, vendar pa materialni predpis ne vsebuje določila, da pritožba ne zadrži izvršitve. Če odpoved pravici do pritožbe skuša uresničevati interes čim hitrejše izvršitve pravice, zakaj to za postopke po uradni dolžnosti ne velja?</p>		<p style="text-align: justify;">V postopku, uvedenem po uradni dolžnosti (npr. odvzema orožja), je bila izdana odločba, ugodna za stranko (npr. o vrnitvi orožja stranki). Odločba je bila stranki vročena, nakar se je ta želela pravici do pritožbe odpovedati, kar pa po določbah ZUP v oficialnih postopkih ni mogoče. Ali je v takšnem primeru treba počakati na iztek pritožbenega roka in šele po pravnomočnosti odločbe orožje vrniti stranki, kar se zdi nesmiselno, saj se stranka na ugodno rešitev zagotovo ne bo pritožila, drugih strank v postopku ni, vendar pa materialni predpis ne vsebuje določila, da pritožba ne zadrži izvršitve. Če odpoved pravici do pritožbe skuša uresničevati interes čim hitrejše izvršitve pravice, zakaj to za postopke po uradni dolžnosti ne velja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

RemicMatjaz ob 10:33, 18. marec 2024

2024-03-18T10:33:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:33, 18. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<span style="font-size: 14pt;">'''Zadeva:''' '''Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe« ~~- v usklajevanju~~'''</span>		<span style="font-size: 14pt;">'''Zadeva:''' '''Smiselnost instituta »odpoved pravici do pritožbe« '''</span>

	'''Datum odgovora:''' 15. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 15. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>		<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>
	<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih, začetih na zahtevo stranke, se torej <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice</strong>. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka), pa se analogno zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi (glej ta primer). </p>		<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih, začetih na zahtevo stranke, se torej <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice</strong>. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka), pa se analogno zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi (glej ta primer). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>
	<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti '''ne- ali manj učinkovita''' (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, komentar k 25. členu).</p>		<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti '''ne- ali manj učinkovita''' (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, komentar k 25. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati z izvršitvijo na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe, saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost. </p>		<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati z izvršitvijo na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe, saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost. </p>
	<p style="text-align: justify;" >'''Toda že ZUP omogoča, da se v izreku katerekoli odločbe doda klavzula o nesuspenzivnosti, '''pri čemer je ob tem treba opredeliti v obrazložitvi odločbe za konkretni primer temelj za tak poseg v to ustavno oziroma zakonsko pravico (glej [[Zak:ZUP#236. .C4.8Dlen{{!}}236. člen ZUP]]), tj. obstoj nujnih ukrepov v javnem interesu (npr. pri odvzemu orožja za življenje in zdravje ljudi, javni red in mir oziroma javno varnost). </p>		<p style="text-align: justify;">'''Toda že ZUP omogoča, da se v izreku katerekoli odločbe doda klavzula o nesuspenzivnosti, '''pri čemer je ob tem treba opredeliti v obrazložitvi odločbe za konkretni primer temelj za tak poseg v to ustavno oziroma zakonsko pravico (glej [[Zak:ZUP#236. .C4.8Dlen{{!}}236. člen ZUP]]), tj. obstoj nujnih ukrepov v javnem interesu (npr. pri odvzemu orožja za življenje in zdravje ljudi, javni red in mir oziroma javno varnost). </p>

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-18T06:19:09Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:19, 18. marec 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>		<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>
	<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. </p>		<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih, začetih na zahtevo stranke, se torej <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: justify; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice</strong>. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka), pa se analogno zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi (glej ta primer). </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>
	<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti manj učinkovita (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, ~~glej~~ komentar k 25. členu).</p>		<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti '''ne- ali manj učinkovita''' (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, komentar k 25. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati, na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe (saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost). </p>		<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati z izvršitvijo na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe, saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost. </p>
	<p style="text-align: justify;">Toda že ZUP omogoča, da [[Zak:ZUP#236. .C4.8Dlen{{!}}236. člen ZUP]] ~~ </p>~~		<p style="text-align: justify;" >'''Toda že ZUP omogoča, da se v izreku katerekoli odločbe doda klavzula o nesuspenzivnosti, '''pri čemer je ob tem treba opredeliti v obrazložitvi odločbe za konkretni primer temelj za tak poseg v to ustavno oziroma zakonsko pravico (glej [[Zak:ZUP#236. .C4.8Dlen{{!}}236. člen ZUP]]), tj. obstoj nujnih ukrepov v javnem interesu (npr. pri odvzemu orožja za življenje in zdravje ljudi, javni red in mir oziroma javno varnost). </p>
	~~<p style="text-align: justify;">Smiselno je še dodati, da se pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo (v postopkih, začetih na zahtevo stranke~~), ~~'''zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice'''~~. ~~Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo,~~ (npr. ~~sklep o zavrženju zahteve~~, ~~sklep o ustavitvi postopka~~) ~~pa se zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi~~.</p>

	~~<br>~~
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-18T06:14:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:14, 18. marec 2024
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti manj učinkovita (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, glej komentar k 25. členu).</p>		<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti manj učinkovita (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, glej komentar k 25. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati, na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe (saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost). </p>		<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati, na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe (saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost). </p>
	<p style="text-align: justify;">Toda že ZUP omogoča, da </p>		<p style="text-align: justify;">Toda že ZUP omogoča, da [[Zak:ZUP#236. .C4.8Dlen{{!}}236. člen ZUP]]  </p>
	<p style="text-align: justify;">Smiselno je še dodati, da se pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo (v postopkih, začetih na zahtevo stranke), '''zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice'''. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo, (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka) pa se zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi.</p>		<p style="text-align: justify;">Smiselno je še dodati, da se pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo (v postopkih, začetih na zahtevo stranke), '''zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice'''. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo, (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka) pa se zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi.</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-18T06:13:49Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:13, 18. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe [[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]] je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku ([[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]~~. Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske~~ in ~~ustavne pravice do pritožbe (glej npr.~~[[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] ~~o izvršljivosti,~~ prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. </p>		<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I] in nasl.). ZUP pa omogoča tudi (delno) odpoved tej pravici. </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej ~~Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.),~~ prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ~~nebi~~ imela pravnega učinka in ~~nebi~~ bila upoštevna.'''~~</p>~~		<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe ([[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]]) je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku (takojšnja dokončnost in izvršljivost ([[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] in [[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]). Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. </p>
	<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I]).</p>		<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tudi skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe ne bi imela pravnega učinka in ne bi bila upoštevna.'''</p>
	<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti, ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša~~, oziroma~~ se z njimi ne strinja.~~''' '''~~Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''</p>		<p style="text-align: justify;"><span></span>V postopkih, ki se začno po uradni dolžnosti, se lahko stranki namreč naložijo '''tako pravice kot obveznosti''', ki spremenijo pravni položaj stranke. Stranka pa lahko z naloženimi obveznostmi oziroma pravicami bodisi soglaša bodisi se z njimi ne strinja. Stranki v takšnem postopku je tako, skladno s pravico do pritožbe '''omogočeno, da upravni akt izpodbija. '''V nasprotnem primeru bi bila pravica od pritožbe, kakor tudi v primeru načelne nesuspenzivnosti manj učinkovita (več v Avbelj (ur.), Komentar Ustave, 2019, glej komentar k 25. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, ~~ki pravijo, da~~ je pritožba suspenzivno in ~~devulutivno~~ pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je ~~potrebno~~ počakati, na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost in pravnomočnost odločbe.</p>		<p style="text-align: justify;">Glede na določila ZUP, po katerih je pritožba suspenzivno in devolutivno pravno sredstvo, bi pritožba v danem primeru zadržala izvršitev odločbe, zato je treba počakati, na iztek pritožbenega roka in s tem na dokončnost (in pravnomočnost) oziroma izvršljivost odločbe (saj je izvršljivost praviloma vezana na dokončnost). </p>
			<p style="text-align: justify;">Toda že ZUP omogoča, da </p>
	<p style="text-align: justify;">Smiselno je še dodati, da se pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo (v postopkih, začetih na zahtevo stranke), '''zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice'''. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo, (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka) pa se zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi.</p>		<p style="text-align: justify;">Smiselno je še dodati, da se pri odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo (v postopkih, začetih na zahtevo stranke), '''zasleduje možnost čim hitrejše dokončnosti in izvršljivosti pravice'''. Pri sklepu, s katerim se zaključi postopek, uveden na zahtevo, (npr. sklep o zavrženju zahteve, sklep o ustavitvi postopka) pa se zasleduje podobne cilje - na primer čim prej vložiti novo zahtevo na drugi pravni podlagi.</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-18T06:08:17Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:08, 18. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku. Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (glej npr. 224. člen ZUP o izvršljivosti, prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. </p>		<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe [[Zak:ZUP#229.a. .C4.8Dlen{{!}}229.a člen ZUP]] je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku ([[Zak:ZUP#224.a. .C4.8Dlen{{!}}224.a člen ZUP]]. Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (glej npr.[[Zak:ZUP#224. .C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]] o izvršljivosti, prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe nebi imela pravnega učinka in nebi bila upoštevna.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe nebi imela pravnega učinka in nebi bila upoštevna.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I]).</p>		<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I]).</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-18T06:06:06Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:06, 18. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p style="text-align: justify;">~~Uvodoma izpostavljamo, da je odpoved~~ pravici do pritožbe ~~nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Namen odpovedi~~ je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku. Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (glej npr. 224. člen ZUP o izvršljivosti, prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538).</p>		<p style="text-align: justify;">Odpoved pravici do pritožbe je omogočiti stranki hitrejšo pridobitev materialne pravice, ki jo uveljavlja v postopku. Gre torej za strankino zavestno opustitev zakonske in ustavne pravice do pritožbe (glej npr. 224. člen ZUP o izvršljivosti, prim. Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 538). Taka odpoved je nepreklicna in pomeni izgubo številnih drugih pravnih sredstev, vključno s pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. </p>
	<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe nebi imela pravnega učinka in nebi bila upoštevna.'''</p>		<p style="text-align: justify;">Iz prvega odstavka [[Zak:ZUP#229. .C4.8Dlen{{!}}229.a člena ZUP]] izhaja, da se pritožbi lahko odpove upravičena oseba le v postopkih, ki se začno na zahtevo stranke, '''ne pa tudi v tistih, ki se začnejo po uradni dolžnosti''' (glej Kerševan v Kovač in Kerševan (ur.), prav tam, str. 539). Če bi stranka odstopila od pravice do pritožbe v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, skladno s [https://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111429087 sklepom VSL II Cp 2191/2018 z dne 27. 2. 2019] '''takšna odpoved pravici do pritožbe nebi imela pravnega učinka in nebi bila upoštevna.'''</p>
	<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I]).</p>		<p style="text-align: justify;">Pravica do pritožbe izhaja iz ustavnih določil o pravici do pritožbe (25. člen Ustave, [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Uradni list RS, št. 33/91-I]).</p>

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-03-18T06:05:16Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:05, 18. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p style="text-align: justify;">V postopku ~~odvzema orožja~~, ~~ki se je začel~~ po uradni dolžnosti, je bila izdana odločba o vrnitvi orožja stranki. Odločba je bila stranki vročena, nakar se je ta želela pravici do pritožbe odpovedati, kar pa po določbah ZUP ni mogoče. Ali je v takšnem primeru ~~potrebno~~ počakati na iztek pritožbenega roka in šele po pravnomočnosti odločbe orožje vrniti stranki~~? V tem sicer ne vidimo smisla~~, saj se stranka na ugodno rešitev zagotovo ne bo pritožila, drugih strank v postopku ni, vendar ~~je težava v tem, da~~ materialni predpis ne vsebuje določila, da pritožba ne zadrži izvršitve. Če odpoved pravici do pritožbe skuša uresničevati interes čim hitrejše izvršitve pravice, zakaj to za postopke po uradni dolžnosti ne velja?</p>		<p style="text-align: justify;">V postopku, uvedenem po uradni dolžnosti (npr. odvzema orožja) je bila izdana odločba o vrnitvi orožja stranki. Odločba je bila stranki vročena, nakar se je ta želela pravici do pritožbe odpovedati, kar pa po določbah ZUP ni mogoče. Ali je v takšnem primeru treba počakati na iztek pritožbenega roka in šele po pravnomočnosti odločbe orožje vrniti stranki, kar se zdi nesmiselo, saj se stranka na ugodno rešitev zagotovo ne bo pritožila, drugih strank v postopku ni, vendar pa materialni predpis ne vsebuje določila, da pritožba ne zadrži izvršitve. Če odpoved pravici do pritožbe skuša uresničevati interes čim hitrejše izvršitve pravice, zakaj to za postopke po uradni dolžnosti ne velja?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

Tadejjezernik ob 20:50, 15. marec 2024

2024-03-15T20:50:18Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:50, 15. marec 2024
Vrstica 24:		Vrstica 24:

	'''		'''
			[[Category: Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]
			[[Category: Dokončnost in pravnomočnost]]