Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda - Zgodovina strani

SZI ob 07:12, 14. maj 2023

2023-05-14T07:12:37Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:12, 14. maj 2023
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<comments />		<comments />

	[[Kategorija:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški )]]		[[Kategorija:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški)]]

PoloncaK: /* Zadeva: Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda */

2022-12-01T15:27:31Z

Zadeva: Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:27, 1. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda <br> ==		== '''Zadeva: '''Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda <br> ==

	'''Datum odgovora:''' 22. 12. 2011		'''Datum odgovora:''' 22. 12. 2011, pregled 27. 11. 2022

	== '''Vprašanje:'''==		== '''Vprašanje:'''==

Na7523 ob 15:47, 27. november 2022

2022-11-27T15:47:26Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:47, 27. november 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	ZUP se uporablja v neupravnih zadevah izjemoma, če na obravnavanem javnopravnem področju na obstaja posebnih procesnih pravil, zaradi česar razmerja med udeleženci v postopku ne bi bila urejena ([[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen\|4. člen ZUP]]). V takšnih primerih se pravila ZUP ne uporabljajo neposredno, ampak smiselno oziroma primerno. Smiselna uporaba pomeni naravi zadeve prilagojeno uporabo posameznih institutov ZUP, kot npr. možnost izjaviti se o določenih okoliščinah, se pritožiti itd. (4. člen ZUP). Smiselno morajo uporabljati pravila ZUP v javnopravnih razmerjih vsi javnopravni subjekti – zavodi, zbornice, združenja, društva, ustanove – kadarkoli odrejajo določena ravnanja ali priznavajo pravice in nalagajo obveznosti v zadevah, ki jih ne moremo opredeliti za upravne zadeve. Namen tega pravila je, da se v vseh javnopravnih zadevah zagotovijo minimalni postopkovni standardi odločanja in varstva pravic udeležencev teh postopkov (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 19).		ZUP se uporablja v neupravnih zadevah izjemoma, če na obravnavanem javnopravnem področju na obstaja posebnih procesnih pravil, zaradi česar razmerja med udeleženci v postopku ne bi bila urejena ([[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen\|4. člen ZUP]]). V takšnih primerih se pravila ZUP ne uporabljajo neposredno, ampak smiselno oziroma primerno. Smiselna uporaba pomeni naravi zadeve prilagojeno uporabo posameznih institutov ZUP, kot npr. možnost izjaviti se o določenih okoliščinah, se pritožiti itd. (4. člen ZUP). Smiselno morajo uporabljati pravila ZUP v javnopravnih razmerjih vsi javnopravni subjekti – zavodi, zbornice, združenja, društva, ustanove – kadarkoli odrejajo določena ravnanja ali priznavajo pravice in nalagajo obveznosti v zadevah, ki jih ne moremo opredeliti za upravne zadeve. Namen tega pravila je, da se v vseh javnopravnih zadevah zagotovijo minimalni postopkovni standardi odločanja in varstva pravic udeležencev teh postopkov (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 19).

	V navedenem primeru bi bilo strankam v postopku (ki sta očitno tako pravna kot tudi fizična oseba) treba zagotoviti minimalne procesne standarde, za varovanje njunih pravic in pravnih koristi. V tem smislu predvsem pravice, ki so povezane s temeljnim načelom zaslišanja (možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člen ZUP]]).		'''V navedenem primeru bi bilo strankam v postopku''' (ki sta očitno tako pravna kot tudi fizična oseba) '''treba zagotoviti minimalne procesne standarde, za varovanje njunih pravic in pravnih koristi. V tem smislu predvsem pravice, ki so povezane s temeljnim načelom zaslišanja''' (možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen\|9. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen\|146. člen ZUP]]).

	~~V obravnavanem primeru je ~~sklep o nadzoru določal predmet nadzora v smislu nadzora nad poslovanjem pravne osebe, kar vključuje tudi s tem povezano delo tam zaposlenih fizičnih oseb, zato je pravilno, da se slednje zaradi razčiščevanja dejanskega stanja vabi k sodelovanju. Če materialni predpis oziroma predpis, ki ureja izvajanje nadzora omogoča, da se ta opravlja tudi zoper fizične osebe, ki se jim lahko naložijo določene konkretne obveznosti, je slednjim potrebno priznati položaj stranke in procesne pravice, ki izvirajo iz položaja (predvsem možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku in s tem povezanega varovanja pravic in pravnih koristi). Dejstvo, da ta oseba ni bila izrecno navedena v sklepu o uvedbi nadzora ne vpliva na upravičenost organa, da se naloži konkretne obveznosti. Kolikor pa v nadzoru ni mogoče obveznosti neposredno naložiti fizični osebi, se te naložijo pravni osebi, ki pa mora izvršiti ukrepe v zvezi z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na delo konkretnih fizični oseb.		Omenjen '''sklep o nadzoru''' je določal predmet nadzora v smislu nadzora nad poslovanjem pravne osebe, kar vključuje tudi s tem povezano delo tam zaposlenih fizičnih oseb, zato je pravilno, da se slednje zaradi razčiščevanja dejanskega stanja vabi k sodelovanju. Če materialni predpis oziroma predpis, ki ureja izvajanje nadzora omogoča, da se ta opravlja tudi zoper fizične osebe, ki se jim lahko naložijo določene konkretne obveznosti, je slednjim potrebno priznati položaj stranke in procesne pravice, ki izvirajo iz položaja (predvsem možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku in s tem povezanega varovanja pravic in pravnih koristi). '''Dejstvo, da ta oseba ni bila izrecno navedena v sklepu o uvedbi nadzora ne vpliva na upravičenost organa, da se naloži konkretne obveznosti. Kolikor pa v nadzoru ni mogoče obveznosti neposredno naložiti fizični osebi, se te naložijo pravni osebi, ki pa mora izvršiti ukrepe v zvezi z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na delo konkretnih fizični oseb.'''

	<br>		<br>

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda na Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda

2011-12-22T23:08:14Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda na Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda

Nova stran

== '''Zadeva: '''Smiselna raba ZUP pri nadzoru zavoda <br> ==

'''Datum odgovora:''' 22. 12. 2011

== '''Vprašanje:'''==

Organ je pri izvajanju nadzora izdal sklep, s katerim s katerim je bil kot nadzorovanec določena institucija, čeprav je bil razlog za nadzor ravnanje osebe, ki je v njej zaposlena. Slednji zato sklep o nadzoru ni bil vročen, vendar pa je bil v okviru nadzora vabljen, da sodeluje pri ugotovaljanju dejanskega stanja. Ker ugotovitve nadzora lahko vplivajo na pravni položaj omenjenega, se postavlja vprašanje zakonitosti naloženih obveznosti konkretni osebi, če ta formalno ni bila določena kot nadzorovanec.

== '''Odgovor:'''==

ZUP se uporablja v neupravnih zadevah izjemoma, če na obravnavanem javnopravnem področju na obstaja posebnih procesnih pravil, zaradi česar razmerja med udeleženci v postopku ne bi bila urejena ([[Zak:ZUP#4._.C4.8Dlen|4. člen ZUP]]). V takšnih primerih se pravila ZUP ne uporabljajo neposredno, ampak smiselno oziroma primerno. Smiselna uporaba pomeni naravi zadeve prilagojeno uporabo posameznih institutov ZUP, kot npr. možnost izjaviti se o določenih okoliščinah, se pritožiti itd. (4. člen ZUP). Smiselno morajo uporabljati pravila ZUP v javnopravnih razmerjih vsi javnopravni subjekti – zavodi, zbornice, združenja, društva, ustanove – kadarkoli odrejajo določena ravnanja ali priznavajo pravice in nalagajo obveznosti v zadevah, ki jih ne moremo opredeliti za upravne zadeve. Namen tega pravila je, da se v vseh javnopravnih zadevah zagotovijo minimalni postopkovni standardi odločanja in varstva pravic udeležencev teh postopkov (Jerovšek, Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 19).

V navedenem primeru bi bilo strankam v postopku (ki sta očitno tako pravna kot tudi fizična oseba) treba zagotoviti minimalne procesne standarde, za varovanje njunih pravic in pravnih koristi. V tem smislu predvsem pravice, ki so povezane s temeljnim načelom zaslišanja (možnost izjavljanja o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ([[Zak:ZUP#9._.C4.8Dlen|9. člen ZUP]], [[Zak:ZUP#146._.C4.8Dlen|146. člen ZUP]]). 

V obravnavanem primeru je sklep o nadzoru določal predmet nadzora v smislu nadzora nad poslovanjem pravne osebe, kar vključuje tudi s tem povezano delo tam zaposlenih fizičnih oseb, zato je pravilno, da se slednje zaradi razčiščevanja dejanskega stanja vabi k sodelovanju. Če materialni predpis oziroma predpis, ki ureja izvajanje nadzora omogoča, da se ta opravlja tudi zoper fizične osebe, ki se jim lahko naložijo določene konkretne obveznosti, je slednjim potrebno priznati položaj stranke in procesne pravice, ki izvirajo iz položaja (predvsem možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku in s tem povezanega varovanja pravic in pravnih koristi). Dejstvo, da ta oseba ni bila izrecno navedena v sklepu o uvedbi nadzora ne vpliva na upravičenost organa, da se naloži konkretne obveznosti. Kolikor pa v nadzoru ni mogoče obveznosti neposredno naložiti fizični osebi, se te naložijo pravni osebi, ki pa mora izvršiti ukrepe v zvezi z odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ki se nanašajo na delo konkretnih fizični oseb.

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Ne/raba ZUP v neupravnih javnopravnih zadevah (šolstvo, prekrški )]]