Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - Zgodovina strani

SajevicMarusa ob 13:35, 24. maj 2023

2023-05-24T13:35:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:35, 24. maj 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora~~ ~~nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP~~ ~~sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>		Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, ~~t.j~~. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ~~;&nbsp~~;če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.		Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, tj. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.

	Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen\|<u>274. člena ZUP</u>]] odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:		'''Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka '''[[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen{{!}}<u>274. člena ZUP</u>]]''' odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:'''

	~~#če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen\|<u>279. člena ZUP</u>]] podan razlog za ničnost odločbe);~~
	~~#če jo je izdal krajevno nepristojni organ;~~
	~~#če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;~~
	#če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen\|<u>209. členom ZUP</u>]];

			#če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen{{!}}<u>279. člena ZUP</u>]] podan razlog za ničnost odločbe);
			#če jo je izdal krajevno nepristojni organ;
			#če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;
			#če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen{{!}}<u>209. členom ZUP</u>]];
	Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.		Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.

	Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da ~~možnosti~~ vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov~~ ~~za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).		Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da možnost vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).

	Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti,~~ ~~sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki~~ ~~so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi~~ ~~lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad~~ ~~takimi organi~~ ~~Državni zbor kot telo, ki~~ ~~imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega~~ ~~pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal~~ ~~področni zakon, po~~ ~~katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah.~~ ~~Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.		Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen{{!}}<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.

	Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakonu o upravnem sporu] (ZUS-1) pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.		Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakonu o upravnem sporu] (ZUS-1) pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Odprava_in_razveljavitev_odločbe_(po_nadzorstveni_pravici,_izredno,_v_zvezi_z_upravnim_sporom)]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]		[[Category:Odprava_in_razveljavitev_odločbe_(po_nadzorstveni_pravici,_izredno,_v_zvezi_z_upravnim_sporom)]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

PoloncaK: /* Zadeva: Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici */

2022-12-13T08:24:49Z

Zadeva: Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:24, 13. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ==		== '''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ==

	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009, pregled 11. 12. 2022

	~~<br>~~
	~~'''Datum pregleda:'''~~ 11.12.2022

	~~<br>~~

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-12-11T11:33:03Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:33, 11. december 2022
Vrstica 29:		Vrstica 29:
	Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.		Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.

	Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.		Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4732 Zakonu o upravnem sporu] (ZUS-1) pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Tp0290: /* Zadeva: Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici */

2022-12-11T11:30:31Z

Zadeva: Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:30, 11. december 2022
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009

	<br>		<br>
			'''Datum pregleda:''' 11.12.2022

			<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Mitjad ob 13:18, 23. maj 2011

2011-05-23T13:18:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:18, 23. maj 2011
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici		== '''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ==

	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	<br>		<br>

	'''Vprašanje:'''		== '''Vprašanje:''' ==

	Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>		Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>

	'''Odgovor:'''		== '''Odgovor:''' ==

	Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, t.j. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.		Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, t.j. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.

Mitjad ob 13:17, 23. maj 2011

2011-05-23T13:17:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:17, 23. maj 2011
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici		'''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009

			<br>

			'''Vprašanje:'''

	~~'''Vprašanje:'''~~		Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>

	Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>		'''Odgovor:'''

	~~'''Odgovor:'''~~		Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, t.j. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.
	Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, t.j. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.

	Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen\|<u>274. člena ZUP</u>]] odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:		Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen\|<u>274. člena ZUP</u>]] odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:

	#če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen\|<u>279. člena ZUP</u>]] podan razlog za ničnost odločbe);		#če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen\|<u>279. člena ZUP</u>]] podan razlog za ničnost odločbe);
	#če jo je izdal krajevno nepristojni organ;		#če jo je izdal krajevno nepristojni organ;
	#če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;		#če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;
	#če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen\|<u>209. členom ZUP</u>]];		#če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen\|<u>209. členom ZUP</u>]];

	Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.		Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.

	Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da možnosti vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).		Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da možnosti vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).

	Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.		Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.

	Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.		Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Odprava in razveljavitev odločbe~~ (~~po nadzorstveni pravici~~, ~~izredno~~, ~~v zvezi z upravnim sporom~~)]] [[Category:~~Stvarna pristojnost organov~~ (1. ~~stopnja~~, ~~pritožbeni in nadzorni organi~~)]]		[[Category:Odprava_in_razveljavitev_odločbe_(po_nadzorstveni_pravici,_izredno,_v_zvezi_z_upravnim_sporom)]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

FUklara ob 18:21, 12. december 2010

2010-12-12T18:21:26Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:21, 12. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ==		'''Zadeva: '''Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009~~<br>~~		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009

	~~<br>~~

	~~== '''Vprašanje:''' ==~~

	Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>		'''Vprašanje:'''

	~~== '''Odgovor:''' ==~~		Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>

	Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, t.j. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.		'''Odgovor:'''
			Izredno pravno sredstvo odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, torej znotraj upravnega sistema. To pravno sredstvo lahko uporabi le nadzorstveni organ, t.j. običajno drugostopenjski, pritožbeni organ; če pa pritožbenega organa ni, je nadzorstveni organ hierarhično nadrejen izdajatelju sporne odločbe.

	Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen\|<u>274. člena ZUP</u>]] odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:		Organ po nadzorstveni pravici odpravi na podlagi prvega odstavka [[Zak:ZUP#274._.C4.8Dlen\|<u>274. člena ZUP</u>]] odločbo podrejenega organa v naslednjih štirih primerih:

	#če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen\|<u>279. člena ZUP</u>]] podan razlog za ničnost odločbe);		#če jo je izdal stvarno nepristojen organ in ne gre za sodno pristojnost (sicer je na podlagi [[Zak:ZUP#279._.C4.8Dlen\|<u>279. člena ZUP</u>]] podan razlog za ničnost odločbe);
	#če jo je izdal krajevno nepristojni organ;		#če jo je izdal krajevno nepristojni organ;
	#če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;		#če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;
	#če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen\|<u>209. členom ZUP</u>]];		#če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno v skladu z [[Zak:ZUP#209._.C4.8Dlen\|<u>209. členom ZUP</u>]];

	Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.		Poleg tega se odločba razveljavi, če je očitno napačno uporabljeno materialno pravo.

	Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da možnosti vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).		Bistvo tega pravnega sredstva je v popravi teh grobih napak znotraj upravnega sistema, zato menimo, da je koncept nadzorstvene pravice po ZUP in tudi povezani sistemski zakonodaji (npr. zakon, ki ureja državno upravo) primaren, vprašanje, kateri organ je pristojen, pa le izvedba splošnega pravila o obstoju nadzorstvene pravice oz. dolžnosti. Sama praznina, da zakon ne določa organa, pristojnega za katerokoli pravno sredstvo, nikakor ne more pomeniti, da možnosti vložitve pritožbe ali uporabe drugega pravnega sredstva ni dana, razen če zakon (področni ali ZUP) tako izrecno določa kot izjemo. Zlasti pritožba in pravni sredstvi odprave/razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici in ničnosti sta namreč nujni orodji izvajanja politične odgovornosti resornega ministrstva oziroma Vlade in drugih organov za stanje na področju (podrobneje v Pirnat et al., Komentar zakonov s področja uprave, 2004, in v Šturm et al., Komentar Ustave RS, 2002; prikaz tega tudi v Kovač, Vloga upravnega organa v upravnem postopku s študijo primera, Javna uprava, 2009).

	Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.		Zato sam ZUP v [[Zak:ZUP#276._.C4.8Dlen\|<u>276. členu ZUP</u>]] določa, da v primeru, da ni organa druge stopnje (če je pritožba izključena), odločbo lahko odpravi ali razveljavi organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. Kateri je ta organ, ZUP ne določa, ampak pri tem veljajo področni predpisi oziroma predpisi o organizaciji in pristojnostih državnih in drugih organov. Če ni druge možnosti, sklepamo, da nosi politično odgovornost, s tem pa tudi pravno nadzorstvo, nad delom določenega organa, kot je npr. vlada ali samostojen nevladni državni organ, pač organ, ki so mu ti podrejeni, če ne drugače, prek imenovanja predstojnika organa. Tako bi lahko šteli, da je nadzorstveni organ nad takimi organi Državni zbor kot telo, ki imenuje npr. člane vlade ali denimo Informacijskega pooblaščenca, pa tudi zato, ker je izdal področni zakon, po katerem je tak organ pač po volji DZ pristojni odločevalec v upravnih zadevah. Le s takim razumevanjem nadzorstvenega organa lahko strankam in javni koristi zagotovimo pravno varstvo tudi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je nujno tudi za koncept pravne države, če so ugotovljene nezakonitosti tako hude, da je po ZUP možno akt po pravnomočnosti razveljaviti ali odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi.

	Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.		Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:~~Odprava_in_razveljavitev_odločbe_~~(~~po_nadzorstveni_pravici~~,~~_izredno~~,~~_v_zvezi_z_upravnim_sporom~~)]] [[Category:~~Stvarna_pristojnost_organov_~~(1.~~_stopnja~~,~~_pritožbeni_in_nadzorni_organi~~)]]		[[Kategorija:Odprava in razveljavitev odločbe (po nadzorstveni pravici, izredno, v zvezi z upravnim sporom)]] [[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

FUsasad ob 17:39, 9. december 2010

2010-12-09T17:39:27Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:39, 9. december 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009<br>		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009<br>

	~~---[[Izvirnik:Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici]]~~<br>		<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>		Ko je bila odločba izdana, jo lahko oz. mora nadzorstveni organ po nadzorstveni pravici v določenih primerih odpravi/ti oz. razveljavi/ti. Kdaj pride to izredno pravno sredstvo v poštev po ZUP, če nadzorstveni organ ni resorno ministrstvo in v ZUP sploh ni določen (npr. izdajatelj odločbe je vladna komisija, vlada ali samostojen državni organ, kot je informacijski pooblaščenec)?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 30:		Vrstica 30:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Odprava in razveljavitev odločbe~~ (~~po nadzorstveni pravici~~, ~~izredno~~, ~~v zvezi z upravnim sporom~~)]] [[Category:~~Stvarna pristojnost organov~~ (1. ~~stopnja~~, ~~pritožbeni in nadzorni organi~~)]]		[[Category:Odprava_in_razveljavitev_odločbe_(po_nadzorstveni_pravici,_izredno,_v_zvezi_z_upravnim_sporom)]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T13:19:11Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:19, 8. december 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009<br>		'''Datum odgovora:''' 30. 11. 2009<br>

	~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici]]<br>		---[[Izvirnik:Pristojnost za odpravo/razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici]]<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Alen ob 21:28, 12. maj 2010

2010-05-12T21:28:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:28, 12. maj 2010
Vrstica 27:		Vrstica 27:

	Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.		Zoper odločbo, s katero se prva odločba odpravi ali razveljavi, ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, po ZUS-1 pa se tudi ta odločba, ker ne pomeni akta posega, ne izpodbija v upravnem sporu.

	~~<br>~~

	~~<br>~~

	<br>		<br>