Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav - Zgodovina strani

Mo5957 ob 08:56, 20. januar 2023

2023-01-20T08:56:58Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:56, 20. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==		== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==

	'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011, pregled 20. 1. ~~2022~~<br>		'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011, pregled 20. 1. 2023<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Mo5957 ob 08:56, 20. januar 2023

2023-01-20T08:56:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:56, 20. januar 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. [https://sodnapraksa.si/?q=25/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=20247 sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003]). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.		Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. [https://sodnapraksa.si/?q=25/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=20247 sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003]). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.

	Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ZUP]]) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.		Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ZUP]]) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.

	V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena ZUP]]). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.		V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena ZUP]]). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.

Mo5957 ob 08:55, 20. januar 2023

2023-01-20T08:55:42Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:55, 20. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==		== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==

	'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011<br>		'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011, pregled 20. 1. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Novela ZUP-B iz leta 2002 je določila, da stranki vlogi v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V takem primeru mora organ ravnati po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. členu ]]~~ZUP~~ (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ]]~~ZUP~~).		Novela ZUP-B iz leta 2002 je določila, da stranki vlogi v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V takem primeru mora organ ravnati po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. členu ZUP]] (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ZUP]]).

	Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ]]~~ZUP~~) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ]]~~ZUP~~) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi~~/~~r05/predpis_ZAKO3225.html~~ Zakona o~~ ~~državni upravi ](ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.		Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. [https://sodnapraksa.si/?q=25/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=20247 sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003]). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.

	Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek 66. člena ZUP) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi~~/~~r01/predpis_USTA1.html~~ Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek 139. člena ZUP). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.		Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ZUP]]) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.

	V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena]] ~~ZUP~~). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.		V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena ZUP]]). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.

	<br>		<br>

Mitjad ob 07:51, 17. oktober 2011

2011-10-17T07:51:46Z

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav na Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav

2011-02-09T12:51:29Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav na Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav

Nova stran

== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==

'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011<br>

== '''Vprašanje:''' ==

V postopku, pri katerem je stranka tuji državljan, upravni organ za dokončanje upravnega postopka (npr. pridobitev dovoljenja za prebivanje) potrebuje potrdilo iz uradne evidence (npr. o nekaznovanosti) iz matične države. Kako mora organ v tem primeru postopati? Je dovoljeno od stranke zahtevati dostavo takšnega dokumenta ali je ga je upravni organ dolžan sam pridobiti?<br>

== '''Odgovor:''' ==

Novela ZUP-B iz leta 2002 je določila, da stranki vlogi v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V takem primeru mora organ ravnati po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen|139. členu ]]ZUP (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen|66. člena ]]ZUP).

Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člen ]]ZUP) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen|14. člen ]]ZUP) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi ](ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.

Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek 66. člena ZUP) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek 139. člena ZUP). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.

V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34. člen|34. člena]] ZUP). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Kategorija:Listine, potrdila, upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc]]

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:56, 20. januar 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. [https://sodnapraksa.si/?q=25/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=20247 sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003]). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.		Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. [https://sodnapraksa.si/?q=25/2003&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=20247 sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003]). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.

	Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ZUP]]) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.		Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ZUP]]) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. člena ZUP]]). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.

	V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena ZUP]]). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.		V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena ZUP]]). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:51, 17. oktober 2011
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==		== '''Zadeva: '''Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc tujih držav  ==

	'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011<br>		'''Datum odgovora:''' 09. 02. 2011<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	V postopku, pri katerem je stranka tuji državljan, upravni organ za dokončanje upravnega postopka (npr. pridobitev dovoljenja za prebivanje) potrebuje potrdilo iz uradne evidence (npr. o nekaznovanosti) iz matične države. Kako mora organ v tem primeru postopati? Je dovoljeno od stranke zahtevati dostavo takšnega dokumenta ali je ga je upravni organ dolžan sam pridobiti?<br>		V postopku, pri katerem je stranka tuji državljan, upravni organ za dokončanje upravnega postopka (npr. pridobitev dovoljenja za prebivanje) potrebuje potrdilo iz uradne evidence (npr. o nekaznovanosti) iz matične države. Kako mora organ v tem primeru postopati? Je dovoljeno od stranke zahtevati dostavo takšnega dokumenta ali je ga je upravni organ dolžan sam pridobiti?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Novela ZUP-B iz leta 2002 je določila, da stranki vlogi v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V takem primeru mora organ ravnati po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. členu ]]ZUP (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ]]ZUP).		Novela ZUP-B iz leta 2002 je določila, da stranki vlogi v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. V takem primeru mora organ ravnati po [[Zak:ZUP#139._.C4.8Dlen\|139. členu ]]ZUP (tretji odstavek [[Zak:ZUP#66._.C4.8Dlen\|66. člena ]]ZUP).

	Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ]]ZUP) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ]]ZUP) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi ](ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.		Ta določba v skladu z načelom varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ]]ZUP) in načelom ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ]]ZUP) preprečuje, da bi država (razumljena v širšem smislu, torej tudi samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil) stranko nerazumno obremenjevala pri uveljavljanju njihovih pravic, saj lahko te podatke zaradi informatizacije in medsebojne povezanosti uradnih evidenc hitreje in enostavneje pridobi sama (gl. sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 2. 12. 2005, št. I Up 25/2003). Taka določba je skladna z načelom usmerjenosti k uporabniku, ki ga določa 5. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi ](ZDU-1, Ur. l. RS, št.  52/2002 in novele), a je omejena zaradi varstva osebnih podatkov.

	Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek 66. člena ZUP) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek 139. člena ZUP). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.		Dve omejitvi je določila že novela ZUP-B iz leta 2002, in sicer splošno (če stranka ne želi, da organ pridobi podatke o njej, mu lahko to prepove - tretji odstavek 66. člena ZUP) in posebno (davčna tajnost - peti odstavek 139. člena ZUP). Omejitve so bile z novelo ZUP-C iz leta 2004 razširjene, in sicer zaradi spoštovanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/1991 in novele) - ena od njih se nanaša tudi na podatek o nekaznovanosti (peti odstavek 139. člena ZUP). Podatke, ki se nanašajo na te omejitve, je sicer mogoče posredovati, a le če tako določa poseben zakon ali na podlagi izrecne privolitve osebe, na katero se podatek nanaša (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 422; enako Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 304). Iz vsebine teh pravil torej izhaja, da zakon skuša najti ravnovesje med zahtevo po učinkovitosti upravnega delovanja in varstvom pravic strank.

	V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34. ~~člen~~\|34. člena]] ZUP). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.		V našem primeru pa gre za podatek, ki ni dostopen v uradni evidenci slovenskih organov. Glede na to je treba uporabiti pravila o pravni pomoči (lat. ''auxilium iuris''), kajti namena pravila o izmenjavi podatkov iz uradnih evidenc ne smemo širiti preko začrtanih mej - te meje pa predstavljajo evidence "domačih" organov. Temeljno pravilo mednarodne pravne pomoči je, da zanjo veljajo določbe mednarodnih pogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti (peti odstavek [[Zak:ZUP#34._.C4.8Dlen\|34. člena]] ZUP). Da bi torej organ lahko sam pridobival potrdila/podatke od organa druge države, bi morala praviloma obstajati neka mednarodna pogodba, ki bi določila upravičenja in obveznosti glede zaprošanja in posredovanja podatkov organom različnih držav. Če tega ni, lahko organ od stranke zahteva, da take podatke predloži sama.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:Listine, ~~potrdila~~, ~~upravne overitve in izmenjava podatkov iz uradnih evidenc~~]]		[[Category:Listine,_potrdila,_upravne_overitve_in_izmenjava_podatkov_iz_uradnih_evidenc]]