Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Zadeva: Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - V USKLAJEVANJU */

2024-03-22T11:54:38Z

Zadeva: Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:54, 22. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Prenos stvarne legitimacije med upravnim ~~postopkom - V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom ==

	'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku		'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-22T09:53:25Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:53, 22. marec 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (~~gl.~~ [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 5. člen ZZK-1]). '''Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo''', če zakon ne določa drugače (~~gl.~~ [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 7. člen ZZK-1] ).~~<p>~~Tako sklep višjega sodišča v Mariboru [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113079769 Cp 348/2015] z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.~~</p>~~		Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (glej [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 5. člen ZZK-1]). '''Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo''', če zakon ne določa drugače (glej [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 7. člen ZZK-1] ). Tako sklep višjega sodišča v Mariboru [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113079769 Cp 348/2015] z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.
	<p>Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je '''organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke''' (~~gl.~~ [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca primer]). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati '''pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in ~~Vilko~~, Upravno procesno pravo, ~~2018~~, str. 142).</p>		<p>Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je '''organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke''' ([[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]). Takšni primeri so pogosti npr. pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca primer]). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati '''pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 142).</p>
	<p>Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (~~gl.~~ [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]).</p>		<p>Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži ( [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]).</p>
	<p>V sodbi in sklepu [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072568 I Cp 1031/2014] z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot ~~t.im.~~ glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.</p>		<p>V sodbi in sklepu [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072568 I Cp 1031/2014] z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, toda kot stranki udeleženec in ne več, kot glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.</p>
	<div><p>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). '''Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca''' po [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. členu ZUP]]. Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.</p>		<div><p>'''Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige''' (v obravnavanem primeru torej novi lastnik).</p>
	<p>Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku, ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</p></div>		<p>'''Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca''' po [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. členu ZUP]]. Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.</p>
			<p>Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato '''za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku, ni pravne podlage '''in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</p></div>

	~~<br>~~
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-03-22T09:50:49Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:50, 22. marec 2024
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	<p>Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali ~~je organ v tem primeru ravnal~~ pravilno?</p>		<p>Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali ravna pravilno?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

MK0664 ob 09:47, 22. marec 2024

2024-03-22T09:47:14Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:47, 22. marec 2024
Vrstica 6:		Vrstica 6:

	<p>Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali je organ v tem primeru ravnal pravilno?</p>		<p>Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali je organ v tem primeru ravnal pravilno?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (gl. 5. člen ZZK-1). Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače (gl. 7. člen ZZK-1).<p>Tako sklep višjega sodišča v Mariboru Cp 348/2015 z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.</p><p>Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke (gl. 50. člen ZUP). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej ~~primer:~~ https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Vilko,~~ ~~ Upravno procesno pravo, 2018, str. 142).</p><p>Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (gl. 20. člen ZUP).</p><p>V sodbi in sklepu I Cp 1031/2014 z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot t.im. glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.</p><div><p>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca po 53. členu ZUP. ~~ ~~Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.</p><p>Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku,~~ ~~ ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</p></div>		Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (gl. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 5. člen ZZK-1]). '''Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo''', če zakon ne določa drugače (gl. [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3603 7. člen ZZK-1] ).<p>Tako sklep višjega sodišča v Mariboru [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113079769 Cp 348/2015] z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.</p>
			<p>Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je '''organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke''' (gl. [[Zak:ZUP#50. .C4.8Dlen{{!}}50. člen ZUP]]). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca primer]). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati '''pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo''' (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Vilko, Upravno procesno pravo, 2018, str. 142).</p>
			<p>Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (gl. [[Zak:ZUP#20. .C4.8Dlen{{!}}20. člen ZUP]]).</p>
			<p>V sodbi in sklepu [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113072568 I Cp 1031/2014] z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot t.im. glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.</p>
			<div><p>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). '''Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca''' po [[Zak:ZUP#53. .C4.8Dlen{{!}}53. členu ZUP]]. Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.</p>
			<p>Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku, ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</p></div>

	<br>		<br>

MK0664 ob 09:07, 22. marec 2024

2024-03-22T09:07:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:07, 22. marec 2024
Vrstica 16:		Vrstica 16:

	<comments />		<comments />

			[[Category:Lastnost stranke]]

MK0664 ob 09:00, 22. marec 2024

2024-03-22T09:00:53Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:00, 22. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' ~~vneseš besedilo zadeve~~ ==		== '''Zadeva: '''Prenos stvarne legitimacije med upravnim postopkom - V USKLAJEVANJU ==

	'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo		'''Datum odgovora:''' 22. 3. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~vneseš besedilo vprašanja~~<br>		<p>Stranka je v še ne končanem upravnem postopku prodala objekt, na katerega se postopek navezuje. Prenos lastninske pravice na novega lastnika je že vpisan v zemljiško knjigo. Organ zahteva, da stranka preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku. Ali je organ v tem primeru ravnal pravilno?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	~~vneseš besedilo odgovora~~ <br>		Zakon o zemljiški knjigi določa, da vpisi pravnih dejstev in pravic v zemljiški knjigi, začnejo učinkovati od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače (gl. 5. člen ZZK-1). Lastnik pridobi oziroma izgubi stvarne pravice na nepremičninah s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače (gl. 7. člen ZZK-1).<p>Tako sklep višjega sodišča v Mariboru Cp 348/2015 z dne 8. 4. 2015 določa, da vsakdo, ki ima pravni interes, lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo. V skladu s pravili zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica (v našem primeru lastninska pravica) pridobi z vknjižbo. Zato se kot lastnika objekta šteje tisti, ki je vknjižen v zemljiško knjigo.</p><p>Če pride med postopkom do prenosa lastninske pravice na drugo osebo ali zaradi drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo je organ dolžan na to obvestiti, da lahko nastopi kot stranka in s tem prevzame položaj prejšnje stranke (gl. 50. člen ZUP). Takšni primeri so pogosti pri nakupu ali dedovanju gradbene parcele med tem, ko postopek za izdajo gradbenega dovoljenja še teče (glej primer: https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pravice_ali_obveznosti_po_izdaji_upravnega_akta_na_novega_nosilca). Pomembno je, da mora nova stranka v upravnem postopku izkazovati pravno in procesno sposobnost ter stvarno legitimacijo (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2019, str. 98). Torej sposobnost biti stranka v upravnem postopku ima vsakdo, ki je lahko nosilec oziroma imetnik lastnih pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Biti imetnik oziroma nosilec pravic in obveznosti pa hkrati pomeni, da ima stranka pravno sposobnost (Kerševan in Vilko,  Upravno procesno pravo, 2018, str. 142).</p><p>Organ, ki je odgovoren za obvestilo nove stranke, na katero je bila prenesena lastninska pravica, se določi na podlagi krajevne pristojnosti. Tako se v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine, določi glede na kraj, kjer ta leži (gl. 20. člen ZUP).</p><p>V sodbi in sklepu I Cp 1031/2014 z dne 13. 8. 2014 je zapisano, da v primeru, če bi stranka med postopkom prodala nepremičnino, in če bi zoper nje potekala tožba, bi izgubila aktivno stvarno legitimacijo, ne bi pa tudi izgubila procesne. To pomeni, da bi stranka lahko še eventualno v istem postopku sodelovala, kot stranki udeleženec in ne več, kot t.im. glavna stranka, če bi ji bil tak položaj s strani upravnega organa seveda bil priznan.</p><div><p>Če gre torej za prenos lastninske pravice na drugo osebo med postopkom, je stranka v upravnem postopku lastnik objekta po aktualnem stanju zemljiške knjige (v obravnavanem primeru torej novi lastnik). Nova stranka pa lahko postavi svojega pooblaščenca po 53. členu ZUP.  Ta člen določa, da stranka, ki ima procesno sposobnost oziroma njen zakoniti zastopnik, si lahko postavi pooblaščenca za zastopanje v postopku, če sama ne želi nastopati v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih se mora stranka sama izjaviti.</p><p>Ker je torej v konkretnem primeru prejšnji lastnik izgubil stvarno legitimacijo, biti stranka, je njeno razmerje napram organu s tem tudi prenehalo, zato za zahteve organa, da bivši lastnik preda pooblastilo za vodenje postopka novemu lastniku,  ni pravne podlage in je v nasprotju s procesnimi pravili ZUP glede postavitve strankinega pooblaščenca.</p></div>

	<br>		<br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti\|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

MK0664: Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

2024-03-22T08:43:06Z

Nova stran z vsebino: {{subst:case}}

Nova stran

== '''Zadeva: ''' vneseš besedilo zadeve ==

'''Datum odgovora:''' x. x. 2024<br>'''Status uporabnika:''' stranka v upravnem postopku / pooblaščenec (odvetnik) stranke v upravnem postopku / nevladna organizacija (kot zastopnik več strank) / uradna oseba, ki vodi upravni postopek / javni uslužbenec, ki pripravlja področno zakonodajo / drugo

== '''Vprašanje:''' ==

vneseš besedilo vprašanja<br>

== '''Odgovor:''' ==

vneseš besedilo odgovora <br>

<br>

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti|Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />