Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa - Zgodovina strani

Zc3981 ob 15:06, 15. januar 2023

2023-01-15T15:06:47Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:06, 15. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==		== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010<br>		'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010, pregled 15. 1. 2023<br>


Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Organi, ki postopajo v upravnih zadevah, morajo delati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov, po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in po splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]) (načelo zakonitosti oziroma legalitete). To pomeni, da morajo upravni organi v konkretnih upravnih zadevah izvesti postopek po pravilih splošnega in/ali posebnega upravnega postopka (formalna zakonitost) ter da so pri odločanju v teh zadevah dolžni uporabiti ustrezni materialni zakon, druge predpise državnih ali samoupravnih lokalnih organov ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (materialna zakonitost). Zakonitost delovanja je torej nasprotje arbitrarnosti (samovolji). <br>		Organi, ki postopajo v upravnih zadevah, morajo delati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov, po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in po splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]) (načelo zakonitosti oziroma legalitete). To pomeni, da morajo upravni organi v konkretnih upravnih zadevah izvesti postopek po pravilih splošnega in/ali posebnega upravnega postopka (formalna zakonitost) ter da so pri odločanju v teh zadevah dolžni uporabiti ustrezni materialni zakon, druge predpise državnih ali samoupravnih lokalnih organov ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (materialna zakonitost). Zakonitost delovanja je torej nasprotje arbitrarnosti (samovolji). <br>

	Zaradi spoštovanja načela zakonitosti uradna oseba upravnega organa po lastni presoji ne more odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom - tako npr. ne more odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, če meni, da je v nasprotju z zakonom. Za upravne organe torej ne velja ''exceptio illegalis'' - to velja le za sodišča oziroma sodnike, ki so po ustavi vezani le na ustavo in zakon ([http://~~zakonodaja.gov~~.si/~~rpsi/r01~~/~~predpis_USTA1.html~~ 125. člen Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/91-1 in nasl.). Presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov je namreč prepuščena sodni veji oblasti. Glede na to je treba šteti, da so vsi predpisi med seboj skladni, dokler sodna veja oblasti ne odloči drugače (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 77-79). <br>		Zaradi spoštovanja načela zakonitosti uradna oseba upravnega organa po lastni presoji ne more odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom - tako npr. ne more odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, če meni, da je v nasprotju z zakonom. Za upravne organe torej ne velja ''exceptio illegalis'' - to velja le za sodišča oziroma sodnike, ki so po ustavi vezani le na ustavo in zakon ([http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 125. člen Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/91-1 in nasl.). Presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov je namreč prepuščena sodni veji oblasti. Glede na to je treba šteti, da so '''vsi predpisi med seboj skladni, dokler sodna veja oblasti ne odloči drugače''' (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 77-79). <br>

	V opisanem primeru je bil pred pristojnim sodiščem sprožen postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, na podlagi katerega mora odločiti pritožbeni upravni organ. Ker ustavno sodišče o tej zadevi še ni odločilo in tudi ni izdalo začasne odredbe, s katero bi do svoje odločitve zadržalo njegovo izvrševanje, podzakonski predpis še vedno velja in ga je treba uporabljati. Postavlja pa se dilema, ali vprašanje ustavnosti in zakonitosti tega predpisa morda ni t.i. predhodno vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen\|147. člen ZUP]]) - torej vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča, brez njegove rešitve pa upravni organ ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. V razmerju do glavne zadeve je torej to vprašanje predhodno, saj ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo.		V opisanem primeru je bil pred pristojnim sodiščem sprožen postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, na podlagi katerega mora odločiti pritožbeni upravni organ. '''Ker ustavno sodišče o tej zadevi še ni odločilo in tudi ni izdalo začasne odredbe, s katero bi do svoje odločitve zadržalo njegovo izvrševanje, podzakonski predpis še vedno velja in ga je treba uporabljati'''. Postavlja pa se dilema, ali vprašanje ustavnosti in zakonitosti tega predpisa morda ni t. i. predhodno vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen\|147. člen ZUP]]) - torej vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča, brez njegove rešitve pa upravni organ ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. V razmerju do glavne zadeve je torej to vprašanje predhodno, saj ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo.

	V opisanem primeru upravni organ očitno meni, da zaradi nejasnosti, ali je podzakonski predpis pravno pravilen, zadeve ne more rešiti, to nejasnost pa lahko odpravi zgolj pristojno sodišče. Upravni organ torej očitno meni, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Takšno stališče pa je napačno. Vprašanje skladnosti podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom ni predhodno vprašanje, saj ne gre za element dejanskega stanja, ampak za vprašanje uporabe prava (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, str. 438).		V opisanem primeru upravni organ očitno meni, da zaradi nejasnosti, ali je podzakonski predpis pravno pravilen, zadeve ne more rešiti, to nejasnost pa lahko odpravi zgolj pristojno sodišče. Upravni organ torej očitno meni, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Takšno stališče pa je napačno. '''Vprašanje skladnosti podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom ni predhodno vprašanje, saj ne gre za element dejanskega stanja, ampak za vprašanje uporabe prava''' (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, str. 438).

	V tem primeru mora torej upravni organ postopati naprej v skladu z ZUP, morebitnimi specialnimi procesnimi določbami v področni zakonodaji in odločiti na podlagi veljavnega materialnega zakona in izpodbijanega podzakonskega predpisa. Postopka torej ne more in ne sme prekiniti, saj zato niso podani zakonski razlogi (glej 147. in [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen\|153. člen ZUP]]), niti posledično ne more in sme o tem obveščati strank (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen\|82. člena ZUP]]).		'''V tem primeru mora torej upravni organ postopati naprej v skladu z ZUP, morebitnimi specialnimi procesnimi določbami v področni zakonodaji in odločiti na podlagi veljavnega materialnega zakona in izpodbijanega podzakonskega predpisa. Postopka torej ne more in ne sme prekiniti, saj zato niso podani zakonski razlogi (glej 147. in [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen\|153. člen ZUP]]), niti posledično ne more in sme o tem obveščati strank (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen\|82. člena ZUP]])'''.

	<br>		<br>

FUjasnau ob 21:11, 9. december 2010

2010-12-09T21:11:33Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:11, 9. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==		== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010<br>~~---[[Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa]]~~		'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010<br>


	~~<br>~~

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Upravni organ je na podlagi področnega zakona in na njegovi podlagi izdanega podzakonskega predpisa izdal odločbo, s katero je stranki zaradi neizpolnjevanja pogojev odvzel dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Stranka se je pritožila. Po vložitvi pritožbe sta bili na Ustavno sodišče RS vloženi tako pobuda kot zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti navedenega podzakonskega predpisa in predlog za izdajo začasne odredbe za začasno zadržanje njegovega izvrševanja. Ustavno sodišče RS je izdajo začasne odredbe zavrnilo, o utemeljenosti pobude oziroma zahteve pa še ni odločilo. Prvostopenjski upravni organ kljub poteku instrukcijskega roka pritožbe še ni posredoval drugostopenjskemu organu. Ali lahko prvostopenjski oziroma drugostopenjski upravni organ v tem primeru prekineta postopek odločanja o pritožbi do odločitve Ustavnega sodišča RS in se pri tem sklicujeta na to, da gre v tem primeru za predhodno vprašanje, ki ga ne moreta rešiti sama?<br>		Upravni organ je na podlagi področnega zakona in na njegovi podlagi izdanega podzakonskega predpisa izdal odločbo, s katero je stranki zaradi neizpolnjevanja pogojev odvzel dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Stranka se je pritožila. Po vložitvi pritožbe sta bili na Ustavno sodišče RS vloženi tako pobuda kot zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti navedenega podzakonskega predpisa in predlog za izdajo začasne odredbe za začasno zadržanje njegovega izvrševanja. Ustavno sodišče RS je izdajo začasne odredbe zavrnilo, o utemeljenosti pobude oziroma zahteve pa še ni odločilo. Prvostopenjski upravni organ kljub poteku instrukcijskega roka pritožbe še ni posredoval drugostopenjskemu organu. Ali lahko prvostopenjski oziroma drugostopenjski upravni organ v tem primeru prekineta postopek odločanja o pritožbi do odločitve Ustavnega sodišča RS in se pri tem sklicujeta na to, da gre v tem primeru za predhodno vprašanje, ki ga ne moreta rešiti sama?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Predhodno vprašanje in prekinitev postopka~~]]		[[Category:Predhodno_vprašanje_in_prekinitev_postopka]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T13:05:37Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:05, 8. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==		== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==

	'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010<br>~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa]]		'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010<br>---[[Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa]]

	<br>		<br>

Alen ob 12:37, 25. april 2010

2010-04-25T12:37:37Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:37, 25. april 2010
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Organi, ki postopajo v upravnih zadevah, morajo delati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov, po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in po splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]) (načelo zakonitosti oziroma legalitete). To pomeni, da morajo upravni organi v konkretnih upravnih zadevah izvesti postopek po pravilih splošnega in/ali posebnega upravnega postopka (formalna zakonitost) ter da so pri odločanju v teh zadevah dolžni uporabiti ustrezni materialni zakon, druge predpise državnih ali samoupravnih lokalnih organov ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (materialna zakonitost). Zakonitost delovanja je torej nasprotje arbitrarnosti (samovolji). <br>		Organi, ki postopajo v upravnih zadevah, morajo delati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov, po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in po splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]) (načelo zakonitosti oziroma legalitete). To pomeni, da morajo upravni organi v konkretnih upravnih zadevah izvesti postopek po pravilih splošnega in/ali posebnega upravnega postopka (formalna zakonitost) ter da so pri odločanju v teh zadevah dolžni uporabiti ustrezni materialni zakon, druge predpise državnih ali samoupravnih lokalnih organov ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (materialna zakonitost). Zakonitost delovanja je torej nasprotje arbitrarnosti (samovolji). <br>

	Zaradi spoštovanja načela zakonitosti uradna oseba upravnega organa po lastni presoji ne more odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom - tako npr. ne more odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, če meni, da je v nasprotju z zakonom. Za upravne organe torej ne velja ''exceptio illegalis'' - to velja le za sodišča oziroma sodnike, ki so po ustavi vezani le na ustavo in zakon ([http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html 125. člen Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/91-1 in nasl.). Presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov je namreč prepuščena sodni veji oblasti. Glede na to je treba šteti, da so vsi predpisi med seboj skladni, dokler sodna veja oblasti ne odloči drugače (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 77-79). <br>		Zaradi spoštovanja načela zakonitosti uradna oseba upravnega organa po lastni presoji ne more odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom - tako npr. ne more odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, če meni, da je v nasprotju z zakonom. Za upravne organe torej ne velja ''exceptio illegalis'' - to velja le za sodišča oziroma sodnike, ki so po ustavi vezani le na ustavo in zakon ([http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html 125. člen Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/91-1 in nasl.). Presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov je namreč prepuščena sodni veji oblasti. Glede na to je treba šteti, da so vsi predpisi med seboj skladni, dokler sodna veja oblasti ne odloči drugače (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 77-79). <br>

	V opisanem primeru je bil pred pristojnim sodiščem sprožen postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, na podlagi katerega mora odločiti pritožbeni upravni organ. Ker ustavno sodišče o tej zadevi še ni odločilo in tudi ni izdalo začasne odredbe, s katero bi do svoje odločitve zadržalo njegovo izvrševanje, podzakonski predpis še vedno velja in ga je treba uporabljati. Postavlja pa se dilema, ali vprašanje ustavnosti in zakonitosti tega predpisa morda ni t.i. predhodno vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen\|147. člen ZUP]]) - torej vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča, brez njegove rešitve pa upravni organ ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. V razmerju do glavne zadeve je torej to vprašanje predhodno, saj ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo.		V opisanem primeru je bil pred pristojnim sodiščem sprožen postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, na podlagi katerega mora odločiti pritožbeni upravni organ. Ker ustavno sodišče o tej zadevi še ni odločilo in tudi ni izdalo začasne odredbe, s katero bi do svoje odločitve zadržalo njegovo izvrševanje, podzakonski predpis še vedno velja in ga je treba uporabljati. Postavlja pa se dilema, ali vprašanje ustavnosti in zakonitosti tega predpisa morda ni t.i. predhodno vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen\|147. člen ZUP]]) - torej vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča, brez njegove rešitve pa upravni organ ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. V razmerju do glavne zadeve je torej to vprašanje predhodno, saj ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo.

	V opisanem primeru upravni organ očitno meni, da zaradi nejasnosti, ali je podzakonski predpis pravno pravilen, zadeve ne more rešiti, to nejasnost pa lahko odpravi zgolj pristojno sodišče. Upravni organ torej očitno meni, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Takšno stališče pa je napačno. Vprašanje skladnosti podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom ni predhodno vprašanje, saj ne gre za element dejanskega stanja, ampak za vprašanje uporabe prava (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, str. 438).		V opisanem primeru upravni organ očitno meni, da zaradi nejasnosti, ali je podzakonski predpis pravno pravilen, zadeve ne more rešiti, to nejasnost pa lahko odpravi zgolj pristojno sodišče. Upravni organ torej očitno meni, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Takšno stališče pa je napačno. Vprašanje skladnosti podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom ni predhodno vprašanje, saj ne gre za element dejanskega stanja, ampak za vprašanje uporabe prava (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, str. 438).

	V tem primeru mora torej upravni organ postopati naprej v skladu z ZUP, morebitnimi specialnimi procesnimi določbami v področni zakonodaji in odločiti na podlagi veljavnega materialnega zakona in izpodbijanega podzakonskega predpisa. Postopka torej ne more in ne sme prekiniti, saj zato niso podani zakonski razlogi (glej 147. in [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen\|153. člen ZUP]]), niti posledično ne more in sme o tem obveščati strank (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen\|82. člena ZUP]]).		V tem primeru mora torej upravni organ postopati naprej v skladu z ZUP, morebitnimi specialnimi procesnimi določbami v področni zakonodaji in odločiti na podlagi veljavnega materialnega zakona in izpodbijanega podzakonskega predpisa. Postopka torej ne more in ne sme prekiniti, saj zato niso podani zakonski razlogi (glej 147. in [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen\|153. člen ZUP]]), niti posledično ne more in sme o tem obveščati strank (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen\|82. člena ZUP]]).

	~~<br>~~		<br>

	<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

Mitjad ob 13:22, 22. april 2010

2010-04-22T13:22:06Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:22, 22. april 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~BlobAccessException~~		== '''Zadeva: '''Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa ==

			'''Datum odgovora:''' 20. 04. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa]]

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==

			Upravni organ je na podlagi področnega zakona in na njegovi podlagi izdanega podzakonskega predpisa izdal odločbo, s katero je stranki zaradi neizpolnjevanja pogojev odvzel dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Stranka se je pritožila. Po vložitvi pritožbe sta bili na Ustavno sodišče RS vloženi tako pobuda kot zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti navedenega podzakonskega predpisa in predlog za izdajo začasne odredbe za začasno zadržanje njegovega izvrševanja. Ustavno sodišče RS je izdajo začasne odredbe zavrnilo, o utemeljenosti pobude oziroma zahteve pa še ni odločilo. Prvostopenjski upravni organ kljub poteku instrukcijskega roka pritožbe še ni posredoval drugostopenjskemu organu. Ali lahko prvostopenjski oziroma drugostopenjski upravni organ v tem primeru prekineta postopek odločanja o pritožbi do odločitve Ustavnega sodišča RS in se pri tem sklicujeta na to, da gre v tem primeru za predhodno vprašanje, ki ga ne moreta rešiti sama?<br>

			== '''Odgovor:''' ==

			Organi, ki postopajo v upravnih zadevah, morajo delati po zakonu ([[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. člen ZUP]]) in odločati po zakonu, po drugih predpisih državnih organov, po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in po splošnih aktih za izvrševanje javnih pooblastil ([[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]]) (načelo zakonitosti oziroma legalitete). To pomeni, da morajo upravni organi v konkretnih upravnih zadevah izvesti postopek po pravilih splošnega in/ali posebnega upravnega postopka (formalna zakonitost) ter da so pri odločanju v teh zadevah dolžni uporabiti ustrezni materialni zakon, druge predpise državnih ali samoupravnih lokalnih organov ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (materialna zakonitost). Zakonitost delovanja je torej nasprotje arbitrarnosti (samovolji). <br>

			Zaradi spoštovanja načela zakonitosti uradna oseba upravnega organa po lastni presoji ne more odkloniti uporabe nižjega predpisa, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z višjim predpisom - tako npr. ne more odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, če meni, da je v nasprotju z zakonom. Za upravne organe torej ne velja ''exceptio illegalis'' - to velja le za sodišča oziroma sodnike, ki so po ustavi vezani le na ustavo in zakon ([http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html 125. člen Ustave Republike Slovenije], Ur. l. RS, št. 33I/91-1 in nasl.). Presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov je namreč prepuščena sodni veji oblasti. Glede na to je treba šteti, da so vsi predpisi med seboj skladni, dokler sodna veja oblasti ne odloči drugače (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 77-79). <br>

			V opisanem primeru je bil pred pristojnim sodiščem sprožen postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa, na podlagi katerega mora odločiti pritožbeni upravni organ. Ker ustavno sodišče o tej zadevi še ni odločilo in tudi ni izdalo začasne odredbe, s katero bi do svoje odločitve zadržalo njegovo izvrševanje, podzakonski predpis še vedno velja in ga je treba uporabljati. Postavlja pa se dilema, ali vprašanje ustavnosti in zakonitosti tega predpisa morda ni t.i. predhodno vprašanje ([[Zak:ZUP#147._.C4.8Dlen\|147. člen ZUP]]) - torej vprašanje, ki je samostojna pravna celota in spada v pristojnost sodišča, brez njegove rešitve pa upravni organ ne more odločiti, ker je to vprašanje sestavni del dejanskega stanja v konkretni upravni zadevi. V razmerju do glavne zadeve je torej to vprašanje predhodno, saj ga je treba rešiti pred meritorno odločitvijo.

			V opisanem primeru upravni organ očitno meni, da zaradi nejasnosti, ali je podzakonski predpis pravno pravilen, zadeve ne more rešiti, to nejasnost pa lahko odpravi zgolj pristojno sodišče. Upravni organ torej očitno meni, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Takšno stališče pa je napačno. Vprašanje skladnosti podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom ni predhodno vprašanje, saj ne gre za element dejanskega stanja, ampak za vprašanje uporabe prava (Breznik et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, 2008, str. 438).

			V tem primeru mora torej upravni organ postopati naprej v skladu z ZUP, morebitnimi specialnimi procesnimi določbami v področni zakonodaji in odločiti na podlagi veljavnega materialnega zakona in izpodbijanega podzakonskega predpisa. Postopka torej ne more in ne sme prekiniti, saj zato niso podani zakonski razlogi (glej 147. in [[Zak:ZUP#153._.C4.8Dlen\|153. člen ZUP]]), niti posledično ne more in sme o tem obveščati strank (glej deseti odstavek [[Zak:ZUP#82._.C4.8Dlen\|82. člena ZUP]]).

			<br>

			<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

			== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

			<comments />

			[[Kategorija:Predhodno vprašanje in prekinitev postopka]]

Mitjad: Copied from Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa

2010-04-22T13:21:44Z

Copied from Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa

← Starejša redakcija	Redakcija: 15:21, 22. april 2010
(Ni razlike)

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa na Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa

2010-04-22T13:21:31Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa na Izvirnik:Prekinitev postopka zaradi presoje ustavnosti podzakonskega predpisa

Nova stran

BlobAccessException