Pravna podlaga za odločitev o stroških postopka - Zgodovina strani

SZI ob 08:41, 14. maj 2023

2023-05-14T08:41:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:41, 14. maj 2023
Vrstica 27:		Vrstica 27:
	<comments />		<comments />

	[[Category:~~Stroški_postopka~~]]		[[Category:Stroški_postopka]]
	[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]		[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]

StraziscarKatja: /* Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka */

2023-04-29T09:33:33Z

Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:33, 29. april 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o ~~stropških~~ postopka ==		== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o stroških postopka ==

	'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012, pregled 21. 11. 2022		'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012, pregled 21. 11. 2022

Mo5957 ob 08:23, 24. januar 2023

2023-01-24T08:23:07Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:23, 24. januar 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele '''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka.		ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele '''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka.

	Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.		Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]], ki so delno ponovljene še v [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. členu ZUP.]] Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.

	Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi'''. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.		Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi'''. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213.]] in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen\|113.]] ali [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen\|114. člen ZUP]]), ki je neposredna pravna podlaga, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213.]] in '''[[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člena ZUP]], ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.

	Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.		Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213.]] ali [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člena ZUP]], ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.

	Glede na prakso nekaterih organov dodajamo, da se določba ZUP (npr. 213. člen) ne navede niti v '''uvodu''' odločbe ali sklepa, s katerim se postopek zaključi, kjer zakon narekuje le označbo norme, ki določa pristojnost organa za izdajo konkretnega akta (gl. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen\|212. člen ZUP]]). Drugače bi veljalo, tako da se v uvodu navede npr. 118. člen ZUP le, če se izda poseben sklep samo o obračunu stroškov postopka.		Glede na prakso nekaterih organov dodajamo, da se določba ZUP (npr. [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen]]) ne navede niti v '''uvodu''' odločbe ali sklepa, s katerim se postopek zaključi, kjer zakon narekuje le označbo norme, ki določa pristojnost organa za izdajo konkretnega akta (gl. [[Zak:ZUP#212._.C4.8Dlen\|212. člen ZUP]]). Drugače bi veljalo, tako da se v uvodu navede npr. [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]] le, če se izda poseben sklep samo o obračunu stroškov postopka.

	<br>		<br>

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T11:09:50Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:09, 2. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.		Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.

	Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.		Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi'''. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.

	Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.		Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T11:09:23Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:09, 2. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.		Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.

	Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi.~~'''~~ Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. ~~'''~~V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga~~'''~~, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. ~~'''~~'''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.		Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga, da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.

	Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.		Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T11:08:54Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:08, 2. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.		Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.

	Glede na to, da mora ~~'''~~obrazložitev~~'''~~ vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi.''' Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. '''V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga''', da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. ''''''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.		Glede na to, da mora obrazložitev vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi.''' Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. '''V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga''', da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. ''''''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.

	Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.		Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T11:08:32Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:08, 2. december 2022
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele '''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. V primerih sklepa, s katerim se postopek zaključi, to pomeni odločitev o procesni pravici ali obveznosti, o kateri se odloča, in o morebitnih procesnih zahtevkih (t. i. postranska vprašanja postopka, npr. zahteva za izločitev uradne osebe), ki jih je stranka ali drug udeleženec uveljavljala med postopkom, pa o njih še ni bilo odločeno. S tem se želi preprečiti, da bi organ ob izdaji akta, s katerim se postopek na tej stopnji upravnega odločanja zaključi, ne odločil o vseh zahtevkih v zvezi s postopkom. Nesprejemljivo je, da bi se postopek odločanja o predmetu postopka zaključil, še vedno pa bi ostali nerešeni procesni zahtevki, ki so bili vloženi med postopkom. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka.		ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele '''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka.

	Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.		Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.

	Glede na to, da mora '''obrazložitev''' vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi. Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. '''V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga''', da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. '''Zato ni potrebno navajanje 213. in 118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.		Glede na to, da mora '''obrazložitev''' vsake odločitve iz izreka imeti ustrezno pravno in dejansko utemeljitev (gl. [[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]), mora '''organ tudi odločitev o stroških ustrezno pojasniti v obrazložitvi.''' Menimo, da tudi v tem delu ni bistveno, da obveznost odločitve o stroških predpisujeta 213. in [[Zak:ZUP#118._.C4.8Dlen\|118. člen ZUP]]. '''V obrazložitvi se navede dejansko stanje in pravna norma (npr. 113. ali 114. člen ZUP), ki je neposredna pravna podlaga''', da se odloči o utemeljenosti zahtevka za povračilo stroškov oziroma obveznosti njihovega plačila, višini, kdo nosi stroške, komu in v katerem roku jih mora plačati. ''''''Zato ni potrebno navajanje 213. in '''118. člena ZUP, ampak se navede le tista določba, ki je neposredna podlaga za odločitev iz izreka'''.

	Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.		Če stroški v postopku niso nastali, mora organ kljub temu o tem sprejeti ugotovitveno odločitev, s čimer se postopek zaključi tudi v tem delu (kolikor tega ne bi storil, bi odločitev o stroških ostala nerešena in bi o njem moral odločati naknadno). Tudi ob takšni odločitvi ne vidimo potrebe, da bi se organ moral neposredno sklicevati na 213. ali 118. člen ZUP. Zadostuje, da organ pojasni, da pri odločanju o konkretni upravni zadevi posebni stroški niso nastali oziroma da niso bili priglašeni. Če bi se organ vendarle želel sklicevati tudi na pravno podlago za takšen izrek, menimo, da je primerneje, da se pri tem sklicuje na peti odstavek 213. člena ZUP, ki neposredno zahteva odločitev o tem, ali so stroški nastali, s čimer napotuje na nujnost obravnavanega ugotovitvenega dela izreka, ne zgolj na vsebinsko odločanje, kdo nosi stroške, kakšna je njihova višina, komu in v katerem roku jih mora plačati.

Ap1543: /* Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka */

2022-11-21T19:02:22Z

Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:02, 21. november 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka ==		== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka ==

	'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012, 21. 11. 2022		'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012, pregled 21. 11. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Ap1543: /* Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka */

2022-11-21T19:01:51Z

Zadeva: Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:01, 21. november 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka ==		== '''Zadeva: '''Pravna podlaga za odločitev o stropških postopka ==

	'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012		'''Datum odgovora:''' 7. 3. 2012, 21. 11. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Ap1543: /* Odgovor: */

2022-11-21T19:01:12Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:01, 21. november 2022
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele'''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. V primerih sklepa, s katerim se postopek zaključi, to pomeni odločitev o procesni pravici ali obveznosti, o kateri se odloča, in o morebitnih procesnih zahtevkih (t. i. postranska vprašanja postopka, npr. zahteva za izločitev uradne osebe), ki jih je stranka ali drug udeleženec uveljavljala med postopkom, pa o njih še ni bilo odločeno. S tem se želi preprečiti, da bi organ ob izdaji akta, s katerim se postopek na tej stopnji upravnega odločanja zaključi, ne odločil o vseh zahtevkih v zvezi s postopkom. Nesprejemljivo je, da bi se postopek odločanja o predmetu postopka zaključil, še vedno pa bi ostali nerešeni procesni zahtevki, ki so bili vloženi med postopkom. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka.		ZUP v [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]] določa obvezne sestavne dele '''izreka.''' V izreku se najprej odloči o predmetu postopka (pravicah, pravnih koristih in obveznostih) in o ostalih nerešenih (procesnih) zahtevkih strank. V primerih sklepa, s katerim se postopek zaključi, to pomeni odločitev o procesni pravici ali obveznosti, o kateri se odloča, in o morebitnih procesnih zahtevkih (t. i. postranska vprašanja postopka, npr. zahteva za izločitev uradne osebe), ki jih je stranka ali drug udeleženec uveljavljala med postopkom, pa o njih še ni bilo odločeno. S tem se želi preprečiti, da bi organ ob izdaji akta, s katerim se postopek na tej stopnji upravnega odločanja zaključi, ne odločil o vseh zahtevkih v zvezi s postopkom. Nesprejemljivo je, da bi se postopek odločanja o predmetu postopka zaključil, še vedno pa bi ostali nerešeni procesni zahtevki, ki so bili vloženi med postopkom. Ne glede na to, ali je govora o materialnem (z odločbo) ali formalnem (s sklepom) zaključku postopka, mora biti takrat odločeno tudi o morebitnih procesnih zahtevkih, o katerih še ni bilo odločeno med postopkom. Poleg najpomembnejše odločitve o predmetu postopka, mora izrek imeti navedbo o morebitnih rokih, nalogih in pogojih glede odločitve o predmetu postopka, roku za izpolnitev morebitnih obveznosti, klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe in odločitev o stroških postopka.

	Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.		Odločitev o stroških postopka kot obvezni sestavni del izreka je del obveznosti iz 213. člena ZUP, ki so delno ponovljene še v 118. členu ZUP. Dejstvo, da so enake obveznosti predpisane v dveh pravnih normah, je sicer nomotehnično neustrezno, vendar nebistveno z vidika dolžnega procesnega ravnanja oziroma procesne zakonitosti, saj ne vpliva na izrek odločitve.
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==