Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:42:34Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:42, 1. marec 2024
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>		Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>

	'''Lokacijska informacija '''pa ima po drugi strani pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence, kot je ustaljeno '''na podlagi področnih predpisov in sodne prakse. Izda se v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse, kot določa četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 1999/21 in nasl., analogno pa že prej istovrstni zakon), glej tudi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 ~~sodba~~ I U 391/2010] z dne 3. 2. 2011 in VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 ~~Sklep~~ I Up 677/2006] z dne 11. 4. 2007. Kot taka namreč potrjuje že prej določeno stanje nepremičnin oz. podatkov za morebitno nadaljnjo gradnjo ali promet.		'''Lokacijska informacija '''pa ima po drugi strani pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence, kot je ustaljeno '''na podlagi področnih predpisov in sodne prakse. Izda se v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse, kot določa četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 1999/21 in nasl., analogno pa že prej istovrstni zakon), glej tudi sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 I U 391/2010] z dne 3. 2. 2011 in sklep VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 I Up 677/2006] z dne 11. 4. 2007. Kot taka namreč potrjuje že prej določeno stanje nepremičnin oz. podatkov za morebitno nadaljnjo gradnjo ali promet.

	Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, kot le lokacijska informacija, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]). Zoper potrdilo (tudi lokacijsko informacijo) pa pritožba in druga pravna sredstva niso dovoljena.		Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, kot le lokacijska informacija, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]). Zoper potrdilo (tudi lokacijsko informacijo) pa pritožba in druga pravna sredstva niso dovoljena.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:42:00Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:42, 1. marec 2024
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	'''Lokacijska informacija '''pa ima po drugi strani pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence, kot je ustaljeno '''na podlagi področnih predpisov in sodne prakse. Izda se v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse, kot določa četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 1999/21 in nasl., analogno pa že prej istovrstni zakon), glej tudi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] z dne 3. 2. 2011 in VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006] z dne 11. 4. 2007. Kot taka namreč potrjuje že prej določeno stanje nepremičnin oz. podatkov za morebitno nadaljnjo gradnjo ali promet.		'''Lokacijska informacija '''pa ima po drugi strani pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence, kot je ustaljeno '''na podlagi področnih predpisov in sodne prakse. Izda se v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse, kot določa četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 1999/21 in nasl., analogno pa že prej istovrstni zakon), glej tudi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] z dne 3. 2. 2011 in VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006] z dne 11. 4. 2007. Kot taka namreč potrjuje že prej določeno stanje nepremičnin oz. podatkov za morebitno nadaljnjo gradnjo ali promet.

	Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, kot le lokacijska informacija, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).		Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, kot le lokacijska informacija, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]). Zoper potrdilo (tudi lokacijsko informacijo) pa pritožba in druga pravna sredstva niso dovoljena.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:41:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:41, 1. marec 2024
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>		Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>

	'''Lokacijska informacija '''ima ~~podobno~~ pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence''' in se ~~izda~~ v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse (četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora]; ~~tako~~ tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006]).		'''Lokacijska informacija '''pa ima po drugi strani pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence, kot je ustaljeno '''na podlagi področnih predpisov in sodne prakse. Izda se v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse, kot določa četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 1999/21 in nasl., analogno pa že prej istovrstni zakon), glej tudi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] z dne 3. 2. 2011 in VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006] z dne 11. 4. 2007. Kot taka namreč potrjuje že prej določeno stanje nepremičnin oz. podatkov za morebitno nadaljnjo gradnjo ali promet.

	Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).		Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, kot le lokacijska informacija, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:37:07Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:37, 1. marec 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	'''Kdaj gre za upravno zadevo in s tem za izdajo odločbe (ne glede na naziv akta po področnem predpisu), upoštevaje področni zakon ~~''''''~~ali ''' ne glede na njegove ''' določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve '''v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena določa da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).		'''Kdaj gre za upravno zadevo in s tem za izdajo odločbe (ne glede na naziv akta po področnem predpisu), upoštevaje področni zakon ali''' ne glede na njegove ''' določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve '''v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena določa da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

	V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne)priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico''', gre namreč za''' meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. <span style="text-decoration: underline;" >Ne </span>'''gre torej '''le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''		V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne)priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico''', gre namreč za''' meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. <span style="text-decoration: underline;">Ne </span>'''gre torej '''le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''

	Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). '''Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca,''' po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt'''.		Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). '''Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca,''' po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt'''.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:36:49Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:36, 1. marec 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	'''Kdaj gre za upravno zadevo in s tem za izdajo odločbe (ne glede na naziv akta po področnem predpisu), upoštevaje področni zakon ''''''ali ~~'''~~'''ne glede na njegove ~~'''~~'''določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve '''v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena določa da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).		'''Kdaj gre za upravno zadevo in s tem za izdajo odločbe (ne glede na naziv akta po področnem predpisu), upoštevaje področni zakon ''''''ali ''' ne glede na njegove ''' določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve '''v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena določa da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

	V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne)priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico''', gre namreč za''' meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. <span style="text-decoration: underline;" >Ne </span>'''gre torej '''le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''		V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne)priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico''', gre namreč za''' meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. <span style="text-decoration: underline;" >Ne </span>'''gre torej '''le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:36:18Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:36, 1. marec 2024
Vrstica 23:		Vrstica 23:

	Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).		Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).


	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-03-01T07:36:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:36, 1. marec 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon~~ ~~ali~~ ~~ne glede na njegove~~ ~~določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve v~~ ~~[[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa,~~ ~~da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena ~~pove,~~ da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).		'''Kdaj gre za upravno zadevo in s tem za izdajo odločbe (ne glede na naziv akta po področnem predpisu), upoštevaje področni zakon ''''''ali ''''''ne glede na njegove ''''''določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve '''v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena določa da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

	V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno,~~ ~~da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP~~ ~~(čeprav po~~ ~~[[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]]~~ ~~prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne)~~ ~~priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico, gre namreč~~ ~~za meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. Ne gre~~ ~~le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''		V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne)priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico''', gre namreč za''' meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. <span style="text-decoration: underline;" >Ne </span>'''gre torej '''le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''

	Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot~~ ~~ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca, po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni)~~ ~~konkretni in posamični upravni akt'''.		Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). '''Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca,''' po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt'''.

	Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP~~ ~~odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>		Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>

	Lokacijska informacija ima naravo '''potrdila iz uradne evidence''' in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse (četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora]; tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006]). Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).		'''Lokacijska informacija '''ima podobno pravno naravo (le) '''potrdila iz uradne evidence''' in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse (četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora]; tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006]).

			Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Zadeva: Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu */

2024-03-01T07:33:05Z

Zadeva: Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:33, 1. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pravna narava~~ ~~"potrdila" po področnem zakonu<u>'''<br>'''</u> ==		== '''Zadeva: '''Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu<u>'''<br>'''</u> ==

	'''Datum odgovora:''' 15. 9. 2011, pregled 23. 1. 2023, dopolnitev 29. 2. 2024		'''Datum odgovora:''' 15. 9. 2011, pregled 23. 1. 2023, dopolnitev 29. 2. 2024

PoloncaKovac: /* Zadeva: Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu */

2024-03-01T07:32:56Z

Zadeva: Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:32, 1. marec 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu<u>'''<br>'''</u> ==		== '''Zadeva: '''Pravna narava "potrdila" po področnem zakonu<u>'''<br>'''</u> ==

	'''Datum odgovora:''' 15. 9. 2011, pregled 23. 1. 2023~~ ~~		'''Datum odgovora:''' 15. 9. 2011, pregled 23. 1. 2023, dopolnitev 29. 2. 2024

			'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

JanzeljLara ob 19:11, 29. februar 2024

2024-02-29T19:11:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:11, 29. februar 2024
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Ali gre pri izdaji akta, ki ga področni zakon imenuje "potrdilo" za upravno zadevo ali le potrdila po posebnem ugotovitvenem postopku (180. člen ZUP)?		Ali gre pri izdaji akta, ki ga področni zakon imenuje "potrdilo" za upravno zadevo ali le potrdila po posebnem ugotovitvenem postopku (180. člen ZUP)?

			Ali lokacijsko informacijo, ki jo izda občina, štejemo kot odločbo ali kot potrdilo?
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon ali ne glede na njegove določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen\|2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena pove, da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).		Kdaj gre za upravno zadevo, upoštevaje področni zakon ali ne glede na njegove določbe, opredeljuje ZUP z materialno definicijo upravne zadeve v [[Zak:ZUP#2._.C4.8Dlen{{!}}2. členu ZUP]]. Ta določba najprej določa, da gre za upravno zadevo, ko se odloča o pravici, obveznosti ali pravne koristi pravne ali fizične osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek istega člena pove, da se šteje za upravno zadevo, če je s (področnim) predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v njem ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (t. i. formalna definicija upravne zadeve). Če upravna zadeva ni določljiva niti iz procesnih znakov, uporabimo materialno definicijo upravne zadeve, ki pomeni, da gre za upravno zadevo in s tem za podrejeno rabo vseh pravil ZUP, razen če posamezno postopkovno vprašanje področni zakon uredi drugače, kadar se odloča o strankini pravici oziroma pravni koristi v razmerju do oblasti in pride do kolizije javnega interesa in vsaj enega zasebnega interesa (prim. Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 14).

	V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen\|180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne) priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico, gre namreč za meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. Ne gre le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''		V področnem zakonu je lahko eksplicitno določeno, da se za dokazila poleg potrdil in drugih listin štejejo tudi izjave izvedencev, prič in ogledi v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, torej področni zakon določa vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Glede na te določbe se mora šteti, da gre pri izdaji "potrdila" po področnem zakonu po materialni definiciji upravne zadeve za "pravi" upravni postopek in ne le izdajo potrdila v smislu ZUP (čeprav po [[Zak:ZUP#180._.C4.8Dlen{{!}}180. členu ZUP]] prek predhodnega vodenja posebnega ugotovitvenega postopka). '''Kadar je iz dikcije področnega zakona jasno, da mora pristojni organ v postopku vsebinsko presojati izpolnitev vseh pogojev prek ugotovitvenega in dokaznega postopka v konkretni zadevi in posledično (ne) priznati oziroma ugotoviti neko pravno posledico, gre namreč za meritorno odločanje o upravnopravnem razmerju. Ne gre le za izkaz že prej priznane pravice direktno po zakonu, kot bi veljalo za potrdilo v smislu ZUP.'''

	Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca, po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt'''.		Gre za upravni postopek, ker stranka s tem aktom kot ugotovitveno odločbo dobi pravico (npr. do uporabe objekta po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 GZ-1] ali prej po 180. členu ZGO-1), ki jo sicer res daje zakon, vendar mora v posamični in konkretni zadevi pristojni organ tako kot v vseh drugih postopkih preveriti dejansko stanje in pozitivni akt izdati le, če je to skladno s pravnim stanjem, upoštevaje (potencialno) kolizijo interesov. Če področni zakon jasno vzpostavlja pravne posledice "potrdila", '''je tako "potrdilo" najmanj ugotovitvena ali deklaratorna odločba '''(več o razlikovanju med potrdili in deklarativnimi odločbami gl. v Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 356 in 387). Tako potrdilo je zato je vir nekega upravičenja, ne glede na poimenovanje zakonodajalca, po pravni naravi oziroma v smislu ZUP in ZUS-1 '''odločba oziroma (meritorni) konkretni in posamični upravni akt'''.

	Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen\|210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>		Da področni zakon določa za naziv akta "potrdilo", torej nikakor ne pomeni, da je po svoji pravi pravni naravi ta dokument res samo potrdilo v smislu ZUP, kakor analogno velja tudi za druge tipe aktov (npr. če področni zakon določa, da se meritorno odloči s "sklepom" ali "soglasjem", je ta akt v smislu ZUP odločba in ne procesni sklep ali soglasje kot priloga zahtevi stranke oziroma soglasje v ugotovitvenem postopku ali ob soodločanju več organov). Področni zakon tako nadredi ZUP le v tem, kakšen je naziv odločbe (je "potrdilo"), vendar za ta akt (npr. sestavine v skladu z [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. členom ZUP]], vključno z obrazložitvijo in poukom o pravnem sredstvu) in postopek njegove izdaje veljajo vsa pravila ZUP. '''Zoper to "potrdilo" se tako lahko vloži pritožbo, druga pravna sredstva, uveljavlja sodno varstvo in predvsem na njeni podlagi stranka črpa ugotovljeno oziroma priznano pravico '''. Zaradi nadrejene rabe področnega zakona sicer ta lahko določi drugačna pravila kot ZUP, npr. kdo ima položaj stranke.<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		Lokacijska informacija ima naravo '''potrdila iz uradne evidence''' in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek proti plačilu upravne takse (četrti odstavek 279. člena [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakona o urejanju prostora]; tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258300 sodba I U 391/2010] in [http://www.sodnapraksa.si/?doc-21386 Sklep I Up 677/2006]). Potrdilo in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajo stranki na ustno zahtevo praviloma istega dne, ko je stranka potrdilo oziroma drugo listino zahtevala, najpozneje pa v 15 dneh, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, drugače določeno (četrti odstavek [[Zak:ZUP#179. .C4.8Dlen{{!}}179. člena ZUP]]).

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==