Povrnitvev stroškov stranskemu udeležencu - Zgodovina strani

SZI ob 08:47, 14. maj 2023

2023-05-14T08:47:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:47, 14. maj 2023
Vrstica 30:		Vrstica 30:
	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Stroški postopka~~]] [[Category:Stranski udeleženci, Obnova ~~postopka, Stroški~~ postopka]]		[[Category:Stroški_postopka]]
			[[Category:Stranski udeleženci]]
			[[Category:Obnova postopka]]

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:20:07Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:20, 12. december 2022
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. členu ZUP]].		Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. členu ZUP]].

	Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po~~ ~~ [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=TARI184 Odvetniška tarifa (pisrs.si)]~~<p> ~~(Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami~~ </p>~~[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku (pisrs.si)]~~<p>~~(Ur. l. RS, št. 86/05), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).		Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=TARI184 Odvetniška tarifa (pisrs.si)] (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku (pisrs.si)] (Ur. l. RS, št. 86/05), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).

	~~</p>~~

	Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.		Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:19:25Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:19, 12. december 2022
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. členu ZUP]].		Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. členu ZUP]].

	Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po [http://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi~~/~~r08/predpis_TARI48~~.~~html Odvetniški tarifi~~] (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami [http://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi~~/~~r07/predpis_PRAV6987.html Pravilnika~~ o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/05), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).		Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po  [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=TARI184 Odvetniška tarifa (pisrs.si)]<p> (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami </p>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6987 Pravilnik o stroških v upravnem postopku (pisrs.si)]<p>(Ur. l. RS, št. 86/05), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).

			</p>

	Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.		Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

As8392: /* Odgovor: */

2022-12-12T11:18:34Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:18, 12. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Prvi odstavek [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen\|113. člena ZUP]] ne definira zgolj stroškov upravnega postopka, ki nastanejo stranki in organu, ki vodi postopek, temveč se ta opredelitev nanaša tudi na stroške postopka, v primerih, ko v postopek vstopi stranski udeleženec ali stranke z nasprotnimi interesi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 368).		Prvi odstavek [[Zak:ZUP#113._.C4.8Dlen{{!}}113. člena ZUP]] ne definira zgolj stroškov upravnega postopka, ki nastanejo stranki in organu, ki vodi postopek, temveč se ta opredelitev nanaša tudi na stroške postopka, v primerih, ko v postopek vstopi stranski udeleženec ali stranke z nasprotnimi interesi (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 368).

	Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen\|114. členu ZUP]].		Sama vsebinska merila oziroma pravila, ki urejajo predvsem kritje stroškov, kjer so bili udeleženi tudi stranski udeleženci ali stranke z nasprotnimi interesi, so urejena v [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen{{!}}114. členu ZUP]].

	Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_TARI48.html Odvetniški tarifi] (Ur. l. RS, št. 67/2003 ~~z novelami~~), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV6987.html Pravilnika o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/~~2005~~), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).		Po določilu 114. člena ZUP se stroški postopka načeloma delijo glede na to, kdo je postopek sprožil, število strank v postopku in sam uspeh strank v postopku. Stroški za pravno zastopanje (npr. zastopanje po odvetniku) se povrnejo po pravilih, ki veljajo za druge stroške postopka, čeprav pravno zastopanje v upravnem postopku ni predpisano in praviloma tudi ni potrebno. Izpostaviti je potrebno, da se v takšnih primerih, ko stranko zastopa odvetnik, stroški zastopanja po odvetniku odmerijo po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_TARI48.html Odvetniški tarifi] (Ur. l. RS, št. 67/2003 in nasl.), stroški drugih pooblaščencev pa se odmerijo v skladu z določbami [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV6987.html Pravilnika o stroških v upravnem postopku] (Ur. l. RS, št. 86/05), ki določajo povrnitev teh stroškov za priče, izvedence in tolmače (14. člen Pravilnika o stroških v upravnem postopku, prim. Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 262).

	Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.		Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

	V obnovi postopka ( [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen\|260. člen ZUP]] do [[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen\|272. člen ZUP]]) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami: stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br>		V obnovi postopka ( [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]] do [[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen{{!}}272. člen ZUP]]) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami: stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br>
			<br>

	~~<br>~~		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

As8392: /* Zadeva: Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu */

2022-12-12T11:17:56Z

Zadeva: Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:17, 12. december 2022
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	== '''Zadeva: '''Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu ==		== '''Zadeva: '''Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu ==

	'''Datum odgovora:''' 4. 7. 2011, 14. 3. 2013, 22.10.2013 ~~Pregled~~ 25. 11. 2022<br>		'''Datum odgovora:''' 4. 7. 2011, 14. 3. 2013, 22.10.2013, pregled 25. 11. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

As8392: /* Zadeva: Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu */

2022-12-05T09:46:32Z

Zadeva: Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:46, 5. december 2022
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	== '''Zadeva: '''Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu ==		== '''Zadeva: '''Povrnitev stroškov stranskemu udeležencu ==

	'''Datum odgovora:''' 4. 7. 2011, 14. 3. 2013, 22.10.2013<br>		'''Datum odgovora:''' 4. 7. 2011, 14. 3. 2013, 22.10.2013 Pregled 25. 11. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Wikius: - prestavitev Povrnitvev stroškov stranskemu udeležencu, zastopanem po odvetniku na Povrnitvev stroškov stranskemu udeležencu

2013-10-22T11:06:50Z

- prestavitev Povrnitvev stroškov stranskemu udeležencu, zastopanem po odvetniku na Povrnitvev stroškov stranskemu udeležencu

← Starejša redakcija	Redakcija: 13:06, 22. oktober 2013
(Ni razlike)

Wikius ob 11:06, 22. oktober 2013

2013-10-22T11:06:30Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:06, 22. oktober 2013
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.		Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

	V obnovi postopka (		V obnovi postopka ( [[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen\|260. člen ZUP]] do [[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen\|272. člen ZUP]]) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami: stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br>
	[[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen\|260. ~~členu~~ ZUP]]
	[[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen\|272. ~~členu~~ ZUP]]

	~~260 - 272. člen ZUP~~) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br> ~~[[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen\|114. členu ZUP]]~~

	<br>		<br>

Wikius ob 11:05, 22. oktober 2013

2013-10-22T11:05:07Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:05, 22. oktober 2013
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	Kako je s povračilom stroškov stranskega udeleženca za prihod na ustno obravnavo in za zastopanje po odvetniku, v zadevah na zahtevo glavne stranke, v katerih je udeleženec uspel s pripombami (npr. zoper vloženo zahtevo investitorja na nameravano gradnjo)?		Kako je s povračilom stroškov stranskega udeleženca za prihod na ustno obravnavo in za zastopanje po odvetniku, v zadevah na zahtevo glavne stranke, v katerih je udeleženec uspel s pripombami (npr. zoper vloženo zahtevo investitorja na nameravano gradnjo)?

	Ali je stranski udeleženec upravičen do povračila stroškov postopka, ki se je obnovil na njegovo zahtevo, ker je izkazal pravni interes za sodelovanje v postopku, če je odločba kljub obnovi ostala nespremenjena, kar pomeni, da z zahtevo za obnovo postopka ni uspel?		Ali je stranski udeleženec upravičen do povračila stroškov postopka, ki se je obnovil na njegovo zahtevo, ker je izkazal pravni interes za sodelovanje v postopku, če je odločba kljub obnovi ostala nespremenjena, kar pomeni, da z zahtevo za obnovo postopka vsebinsko (da bi se odločba spremenila meritorno) ni uspel?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.		Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

	V obnovi postopka (260 - 272. člen ZUP) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br>		V obnovi postopka (
			[[Zak:ZUP#260._.C4.8Dlen\|260. členu ZUP]]
			[[Zak:ZUP#272._.C4.8Dlen\|272. členu ZUP]]

			260 - 272. člen ZUP) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br> [[Zak:ZUP#114._.C4.8Dlen\|114. členu ZUP]]

	<br>		<br>
Vrstica 29:		Vrstica 33:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Category~~:~~Stroški_postopka~~]] [[Category:~~Stranski_udeleženci~~,~~_Obnova_postopka~~,~~_Stroški_postopka~~]]		[[Kategorija:Stroški postopka]] [[Category:Stranski udeleženci, Obnova postopka, Stroški postopka]]

MJU 01 ob 10:58, 22. oktober 2013

2013-10-22T10:58:06Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:58, 22. oktober 2013
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	Kako je s povračilom stroškov stranskega udeleženca za prihod na ustno obravnavo in za zastopanje po odvetniku, v zadevah na zahtevo glavne stranke, v katerih je udeleženec uspel s pripombami (npr. zoper vloženo zahtevo investitorja na nameravano gradnjo)?		Kako je s povračilom stroškov stranskega udeleženca za prihod na ustno obravnavo in za zastopanje po odvetniku, v zadevah na zahtevo glavne stranke, v katerih je udeleženec uspel s pripombami (npr. zoper vloženo zahtevo investitorja na nameravano gradnjo)?

	Ali je stranski udeleženec upravičen do povračila stroškov postopka, ki se je obnovil na njegovo zahtevo, ker je izkazal pravni interes za sodelovanje v postopku~~. Odločitev~~ je kljub obnovi ostala nespremenjena, kar pomeni, da z zahtevo za obnovo postopka ni uspel.		Ali je stranski udeleženec upravičen do povračila stroškov postopka, ki se je obnovil na njegovo zahtevo, ker je izkazal pravni interes za sodelovanje v postopku, če je odločba kljub obnovi ostala nespremenjena, kar pomeni, da z zahtevo za obnovo postopka ni uspel?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.		Z novelo ZUP-C je bilo dodano posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, ki je vstopil v postopek. S tem pravilom je zakonodajalec jasno ločil položaj stranskega udeleženca (kar se tiče stroškov) od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom. Sama upravičenost stranskega udeleženca do povračila stroškov je odvisna od tega, v kolikšni meri je v postopku uspel. Le v slednjem primeru lahko zahteva povračilo stroškov postopka, a tedaj mu ta pravica gre. Pomembno je poudariti, da drugi odstavek 113. člena ZUP določa, da v nobenem primeru '''ni upravičen do povračila osebnih stroškov (po drugem odstavku 113. člena ZUP so to stroški za prihod in odhod, stroški bivanja in izguba zaslužka), ki so mu nastali v postopku'''. Takšna dopolnitev zakona glede povračila stroškov stranskemu udeležencu glede na njegov uspeh (razen osebnih stroškov, ki jih krije sam), se pokaže kot primerna, vendar je običajno težko ovrednotiti zlasti delni uspeh stranskega udeleženca in nato razmejiti stroške. Pojavi pa se tudi vprašanje, ali naj stranski udeleženec, ki je s svojim zahtevkom s katerim ni uspel, zahtevajoči stranki povzročil dodatne stroške, krije samo svoje stroške. V tem primeru pa si z zahtevajočo stranko nista v enakopravnem položaju, saj mu mora slednja povrniti vse stroške, če v postopku ni uspela (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 374). Če pa je stranski udeleženec uspel v celoti, ni dvoma, stroški za odvetnika mu po citiranih pravilih pripadejo, tako da jih organ obračuna z odločbo o glavni stvari ([[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. člen ZUP]]) in sicer v breme neuspele glavne stranke.

	V obnovi postopka (260 - 272. člen ZUP) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br>		V obnovi postopka (260 - 272. člen ZUP) in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi se za določanje bremena plačila stroškov uporabljajo enako procesna pravila kot sicer v rednem postopku. Zato so pri ugotavljanju obveznosti plačila stroškov odločilna procesna pravila iz 113. in 114. člena ZUP, to pomeni, da se pri tem ugotavlja na kakšen način se je postopek začel, v kolikšni meri je nekdo z zahtevkom uspel ipd. '''Presoja uspeha je v postopku obnove vezana na dovolitev ali zavrnitev predloga za obnovo, ne na zaključek obnovljenega postopka''' v smislu, ali izpodbijana odločba ostane v veljavi ali pa se odpravi oziroma razveljavi. Kljub temu, da je zahtevek (predlog) za uporabo izrednega pravnega sredstva uperjen zoper odločbo, s katero vložnik ni zadovoljen in bi rad dosegel njeno odpravo ali razveljavitev (saj sicer predloga ne bi vložil), je pri pomotoma prezrtih stranskih udeležencih v postopku pred dokončnostjo odločitve, treba upoštevati, da so imeli pravico sodelovati v že izvedenem postopku, vendar jim to ni bilo omogočeno. Zaradi nesodelovanja stranskih udeležencev v rednem postopku se pri dovoljevanju obnove  ne presoja, ali bi njihovo sodelovanje v postopku izdaje izpodbijane odločbe lahko pripeljalo do drugačne odločbe, ampak se ob izkazanem pravnem interesu, postopek vedno obnovi (gl. tretji odstavek 267. člena ZUP). Zato se bremena stroškov, ki so nastali v obnovljenem postopku  ugotavljajo po enakih merilih kot sicer oziroma z drugimi besedami stroški obnovljenega postopka praviloma bremenijo tisto stranko, ki so ji bili naloženi že v prvostopenjskem postopku. <br>

	<br>		<br>
Vrstica 31:		Vrstica 31:
	<comments />		<comments />

	[[Category:Stroški_postopka]]		[[Category:Stroški_postopka]] [[Category:Stranski_udeleženci,_Obnova_postopka,_Stroški_postopka]]

	[[~~Kategorija~~:~~Stranski udeleženci~~, ~~Obnova postopka~~, ~~Stroški postopka~~]]