Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku - Zgodovina strani

PoloncaKovac ob 13:20, 25. april 2023

2023-04-25T13:20:29Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:20, 25. april 2023
Vrstica 36:		Vrstica 36:
	<span style="line-height: 1.5em;">Poleg tega je ključno, da je''' carinska deklaracija po izrecni določbi zakona posamični upravni akt, medtem ko sta obračun oz. napoved (le) izvršilna naslova. '''Posledično''' pravnomočna odločba zaradi prepovedi ''ne bis in idem ''ovira ponovno odločanje o isti stvari,''' razen če bi zakon glede na 158. člen Ustave RS določal posebno pravno sredstvo, kot velja pri vračilu previsoke dajatve. </span>		<span style="line-height: 1.5em;">Poleg tega je ključno, da je''' carinska deklaracija po izrecni določbi zakona posamični upravni akt, medtem ko sta obračun oz. napoved (le) izvršilna naslova. '''Posledično''' pravnomočna odločba zaradi prepovedi ''ne bis in idem ''ovira ponovno odločanje o isti stvari,''' razen če bi zakon glede na 158. člen Ustave RS določal posebno pravno sredstvo, kot velja pri vračilu previsoke dajatve. </span>
	<span style="line-height: 1.5em;">		<span style="line-height: 1.5em;">
	<span style="line-height: 1.5em;">'''Tako stališče izhaja tudi iz 32. točke Navodila FURS '''o</span></span> spremembi podatkov in izreku neveljavnosti carinske deklaracije po prepustitvi blaga, št. 2/2021. To pomeni, da v primeru, ko carinski deklarant uporabi ureditev iz člena 173/3 CZU in 174/2 CZU in vloži zahtevek za spremembo carinske deklaracije po prepustitvi blaga oz. za izrek neveljavnosti carinske deklaracije po prepustitvi blaga, to ne pomeni, da carinski organ ne sme voditi prekrškovnega postopka, če so izpolnjeni zakonski znaki prekrška.		<span style="line-height: 1.5em;">'''Tako stališče izhaja tudi iz 32. točke '''</span></span>[https://www.fu.gov.si/navodila_pojasnila_in_smernice/#c8592 <span style="line-height: 1.5em;"><span style="line-height: 1.5em;">'''Navodila FURS '''o</span></span> spremembi podatkov in izreku neveljavnosti carinske deklaracije po prepustitvi blaga, št. 2/2021]. To pomeni, da v primeru, ko carinski deklarant uporabi ureditev iz člena 173/3 CZU in 174/2 CZU in vloži zahtevek za spremembo carinske deklaracije po prepustitvi blaga oz. za izrek neveljavnosti carinske deklaracije po prepustitvi blaga, to ne pomeni, da carinski organ ne sme voditi prekrškovnega postopka, če so izpolnjeni zakonski znaki prekrška.

PoloncaKovac ob 13:16, 25. april 2023

2023-04-25T13:16:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:16, 25. april 2023
Vrstica 32:		Vrstica 32:
	<span style="line-height: 1.5em;">Odprava, sprememba ali razveljavitev pravnomočne odločbe je po ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">možna samo z izrednimi pravnimi sredstvi oz. drugače glede na URS tako, kot določa področni zakon, tj. CZU oz. natančneje </span><span style="line-height: 1.5em;">16. člen </span>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti]<span style="line-height: 1.5em;">, dopušča </span>'''tri letni rok za preverjanje carinskih deklaracij'''<span style="line-height: 1.5em;">. To pomeni, da so odločbe v teh postopkih sicer že predhodno izvršljive, dokončne in pravnomočne, a se lahko vanje poseže še tri leta kasneje, pri čemer ta rok predstavlja torej '''zastaralno obdobje'''. </span><span style="line-height: 1.5em;">Dokončnost in pravnomočnost nastopita torej že bistveno prej kot pa po treh letih</span><span style="line-height: 1.5em;">, kolikor je sicer rok za preverjanje dokumentacije v zvezi s carinsko deklaracijo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Zastaranje je sicer materialnopravni institut, ki ga ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> ne pozna, ga pa določa za pobiranje različnih davkov, tj. odmero in izterjavo, ZDavP-2 (</span><span style="line-height: 1.5em;">več Jerovšek in Kovač, ib.) oz. drugi področni zakoni. </span>		<span style="line-height: 1.5em;">Odprava, sprememba ali razveljavitev pravnomočne odločbe je po ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">možna samo z izrednimi pravnimi sredstvi oz. drugače glede na URS tako, kot določa področni zakon, tj. CZU oz. natančneje </span><span style="line-height: 1.5em;">16. člen </span>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti]<span style="line-height: 1.5em;">, dopušča </span>'''tri letni rok za preverjanje carinskih deklaracij'''<span style="line-height: 1.5em;">. To pomeni, da so odločbe v teh postopkih sicer že predhodno izvršljive, dokončne in pravnomočne, a se lahko vanje poseže še tri leta kasneje, pri čemer ta rok predstavlja torej '''zastaralno obdobje'''. </span><span style="line-height: 1.5em;">Dokončnost in pravnomočnost nastopita torej že bistveno prej kot pa po treh letih</span><span style="line-height: 1.5em;">, kolikor je sicer rok za preverjanje dokumentacije v zvezi s carinsko deklaracijo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Zastaranje je sicer materialnopravni institut, ki ga ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> ne pozna, ga pa določa za pobiranje različnih davkov, tj. odmero in izterjavo, ZDavP-2 (</span><span style="line-height: 1.5em;">več Jerovšek in Kovač, ib.) oz. drugi področni zakoni. </span>

	<span style="line-height: 1.5em;"><span style="line-height: 1.5em;">Carinska deklaracija je posebna vloga, ki po potrditvi organa postane odločba (82. člen ZDavP-2, prim. Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021). V skladu s členom 5(11) CZU »carinska deklaracija« pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v carinski določen postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov. </span></span>CZU in izvedbeni in delegirani akti kot nadrejeni materialni predpisi ne poznajo instituta samoprijave, lahko pa bi tak institut vgradili prek podrejene uporabe ZDavP-2, ki se na podlagi Zakona o izvajanju carinske zakonodaje EU (Ur. l. RS,  32/16, ZICZEU) uporablja za postopanje carinskega organa, kadar z ZICZEU ni drugače določeno. '''Carinska deklaracija pa ne predstavlja davčnega obračuna (51. člen ZDavP-2) ali davčne napovedi (61. člen ZDavP-2), za kateri velja samoprijava po 55. oz. 63. členu ZDavP-2.~~  ''''''~~'''		<span style="line-height: 1.5em;"><span style="line-height: 1.5em;">Carinska deklaracija je posebna vloga, ki po potrditvi organa postane odločba (82. člen ZDavP-2, prim. Kovač (ur.), Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021). V skladu s členom 5(11) CZU »carinska deklaracija« pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v carinski določen postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov. </span></span>CZU in izvedbeni in delegirani akti kot nadrejeni materialni predpisi ne poznajo instituta samoprijave, lahko pa bi tak institut vgradili prek podrejene uporabe ZDavP-2, ki se na podlagi Zakona o izvajanju carinske zakonodaje EU (Ur. l. RS,  32/16, ZICZEU) uporablja za postopanje carinskega organa, kadar z ZICZEU ni drugače določeno. '''Carinska deklaracija pa ne predstavlja davčnega obračuna (51. člen ZDavP-2) ali davčne napovedi (61. člen ZDavP-2), za kateri velja samoprijava po 55. oz. 63. členu ZDavP-2. '''
	<span style="line-height: 1.5em;">To gre sklepati tudi iz zgoraj opredeljenega posebnega postopka sprostitve v prost promet in vračila carine za izvorno previsoko obračunano dajatev, kar ureja CZU, medtem ko ni podane možnosti istovrstnega "poplačila" za izvorno prenizko deklarirano obveznost. </span>		<span style="line-height: 1.5em;">To gre sklepati tudi iz zgoraj opredeljenega posebnega postopka sprostitve v prost promet in vračila carine za izvorno previsoko obračunano dajatev, kar ureja CZU, medtem ko ni podane možnosti istovrstnega "poplačila" za izvorno prenizko deklarirano obveznost. </span>
	<span style="line-height: 1.5em;">Poleg tega je ključno, da je''' carinska deklaracija po izrecni določbi zakona posamični upravni akt, medtem ko sta obračun oz. napoved (le) izvršilna naslova. '''Posledično''' pravnomočna odločba zaradi prepovedi ''ne bis in idem ''ovira ponovno odločanje o isti stvari,''' razen če bi zakon glede na 158. člen Ustave RS določal posebno pravno sredstvo, kot velja pri vračilu previsoke dajatve. </span>		<span style="line-height: 1.5em;">Poleg tega je ključno, da je''' carinska deklaracija po izrecni določbi zakona posamični upravni akt, medtem ko sta obračun oz. napoved (le) izvršilna naslova. '''Posledično''' pravnomočna odločba zaradi prepovedi ''ne bis in idem ''ovira ponovno odločanje o isti stvari,''' razen če bi zakon glede na 158. člen Ustave RS določal posebno pravno sredstvo, kot velja pri vračilu previsoke dajatve. </span>

PoloncaKovac ob 13:16, 25. april 2023

2023-04-25T13:16:27Z

Prikaži spremembe

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-04-25T13:15:54Z

Odgovor:

Prikaži spremembe

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-04-25T13:00:16Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:00, 25. april 2023
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Upravni organ izvaja glede na področno zakonodajo nadzorne postopke (finančne službe). Pri tem nastaja nekaj postopkovnih dilem, vezanih na posebnosti področja:		Upravni organ izvaja glede na področno zakonodajo nadzorne postopke (finančne službe). Pri tem nastaja nekaj postopkovnih dilem, vezanih na posebnosti področja:

	*<span style="line-height: 1.5em;">Kako naj se razume status deklaranta oz. špediterja, ki vlaga vloge, tj. deklaracije v postopkih, čeprav ta nastopa zunaj subjekta, ki se ga nadzira? Ali ta oseba sodi v krog nadzorovanih strank?</span>		*<span style="line-height: 1.5em;" >Kako naj se razume status deklaranta oz. špediterja, ki vlaga vloge, tj. deklaracije v postopkih, čeprav ta nastopa zunaj subjekta, ki se ga nadzira? Ali ta oseba sodi v krog nadzorovanih strank?</span>
	*Ali je carinska deklaracija, ki jo vloži zavezana stranka v postopku oz. njen špediter po e-poti, tudi odločba - če da, kako se šteje, da ta akt postane odločba in kdaj?<span style="line-height: 1.5em;"> Uradna oseba (finančni inšpektor) to vlogo pregleda in po potrebi zahteva dodatno dokumentacijo ali opravi ogled (blaga). </span>		*Ali je carinska deklaracija, ki jo vloži zavezana stranka v postopku oz. njen špediter po e-poti, tudi odločba - če da, kako se šteje, da ta akt postane odločba in kdaj?<span style="line-height: 1.5em;" > Uradna oseba (finančni inšpektor) to vlogo pregleda in po potrebi zahteva dodatno dokumentacijo ali opravi ogled (blaga). </span>
	*<span style="line-height: 1.5em;">V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti, se carinske deklaracije naknadno preveri.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Po carinski zakonodaji je rok za preverjanje carinske deklaracije tri leta. Torej postane deklaracija kot odločba </span><span style="line-height: 1.5em;">dokončna in pravnomočna po preteku treh let?</span>		*<span style="line-height: 1.5em;" >V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti, se carinske deklaracije naknadno preveri.</span><span style="line-height: 1.5em;" > </span><span style="line-height: 1.5em;" >Po carinski zakonodaji je rok za preverjanje carinske deklaracije tri leta. Torej postane deklaracija kot odločba </span><span style="line-height: 1.5em;" >dokončna in pravnomočna po preteku treh let?</span>
	*<span style="line-height: 1.5em;">Carinske deklaracije se naknadno preverja z različnimi odredbami o nadzoru. Ti postopki se zaključijo v okviru t. i. notranjega (finančnega)</span><span style="line-height: 1.5em;"> nadzora </span><span style="line-height: 1.5em;">po 130. členu ZDavP-2 (zapisnik ali obvestilo), oz. v postopku inšpekcijskega nadzora po 140. členu ZDavP-2 (zapisnik). </span><span style="line-height: 1.5em;">In postopek se konča z odločbo le, če gre za aktivno postopanje organa, ne le "pasivni" pregled? </span><span style="line-height: 1.5em;">Ali se lahko postopka neinšpekcijskega in inšpekcijskega nadzora prepletata?</span>		*<span style="line-height: 1.5em;" >Carinske deklaracije se naknadno preverja z različnimi odredbami o nadzoru. Ti postopki se zaključijo v okviru t. i. notranjega (finančnega)</span><span style="line-height: 1.5em;" > nadzora </span><span style="line-height: 1.5em;" >po 130. členu ZDavP-2 (zapisnik ali obvestilo), oz. v postopku inšpekcijskega nadzora po 140. členu ZDavP-2 (zapisnik). </span><span style="line-height: 1.5em;" >In postopek se konča z odločbo le, če gre za aktivno postopanje organa, ne le "pasivni" pregled? </span><span style="line-height: 1.5em;" >Ali se lahko postopka neinšpekcijskega in inšpekcijskega nadzora prepletata?</span>
			<span style="line-height: 1.5em;" ></span>
			*<p>Ali za carinsko deklaracijo velja institut samoprijave? Lahko torej gospodarski subjekt sam vloži zahtevek za popravek carinske deklaracije in ima s tem obveznost plačila višjega zneska carinskega dolga, ne da bi bil kaznovan za prekršek, ker je v času sprostitve v prosti promet prijavil napačne podatke oz. prenizko vrednost blaga?</p>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku */

2023-04-25T12:57:27Z

Zadeva: Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:57, 25. april 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku ==		== '''Zadeva: ''' Postopkovne dileme nadzora v upravnem (carinskem) postopku ==

	'''Datum odgovora:''' 30. 6. 2014, pregled 19. 12. 2022<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek <br>		'''Datum odgovora:''' 30. 6. 2014, pregled 19. 12. 2022, dopolnitev 25. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek, in zastopnik stranke v postopku<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaK ob 11:05, 14. april 2023

2023-04-14T11:05:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:05, 14. april 2023
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<span style="line-height: 1.5em;">Kadar področna zakonodaja določa upravni nadzor v obliki upravnega postopka (po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke), je važno pravilno '''uporabiti ustrezne predpise in postopke, ~~''''''~~upoštevaje vrsto oz. tip nadzora'''. V določenih primerih se namreč podrejeno glede na področne predpise uporablja le ZUP, včasih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in spet tretjič zakon o davčnem postopku ali kombinacija teh predpisov (gl. o vrstah nadzora in dopolnilni rabi splošnih predpisov, tudi npr. s strani finančne uprave, glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisov_in_priprava_zapisnika_v_sui_generis_nadzornem_postopku upravne svetovalnice]		<span style="line-height: 1.5em;">Kadar področna zakonodaja določa upravni nadzor v obliki upravnega postopka (po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke), je važno pravilno '''uporabiti ustrezne predpise in postopke, upoštevaje vrsto oz. tip nadzora'''. V določenih primerih se namreč podrejeno glede na področne predpise uporablja le ZUP, včasih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in spet tretjič zakon o davčnem postopku ali kombinacija teh predpisov (gl. o vrstah nadzora in dopolnilni rabi splošnih predpisov, tudi npr. s strani finančne uprave, glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisov_in_priprava_zapisnika_v_sui_generis_nadzornem_postopku upravne svetovalnice]

	</span>		</span>

PoloncaK: /* Odgovor: */

2023-01-24T14:52:58Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:52, 24. januar 2023
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	</span>		</span>

	A v vseh oblikah upravnih postopkov velja, da je odločba konkreten, posamičen upravni akt upravnega (tu ~~finančnega~~) organa, ki v skladu s (~~finančnimi~~ in podrejeno splošnimi) predpisi, odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 381). Včasih pa odločba ni poimenovana kot taka niti nima enake forme, kot izhaja iz [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], ker tako določajo področni predpisi (ali tako postopajo organi). Vendar ima le akt s pravno naravo odločbe pravne učinke na položaj stranke oz. se '''kot odločba z vidika izvršljivosti in pravnega varstva šteje katerikoli akt ne glede na naziv in obliko, če se z njim odloča''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v upravnem razmerju.		A v vseh oblikah upravnih postopkov velja, da je odločba konkreten, posamičen upravni akt upravnega (tu carinskega) organa, ki v skladu s (carinskimi in podrejeno splošnimi) predpisi, odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 381). Včasih pa odločba ni poimenovana kot taka niti nima enake forme, kot izhaja iz [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], ker tako določajo področni predpisi (ali tako postopajo organi). Vendar ima le akt s pravno naravo odločbe pravne učinke na položaj stranke oz. se '''kot odločba z vidika izvršljivosti in pravnega varstva šteje katerikoli akt ne glede na naziv in obliko, če se z njim odloča''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v upravnem razmerju.

	Po področni zakonodaji je za blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, potrebno oddati določeno dokumentacijo oz. t. i. carinsko deklaracijo. Z njo se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji, prijavi blago za postopek carinjenja. Carinski deklaraciji, oddani v elektronski obliki, se ostala dokumentacija ne prilaga. Dokumenti ostanejo shranjeni pri deklarantu in so na zahtevo predloženi carini bodisi ob samem carinjenju blaga, bodisi kasneje. Rok za preverjanje carinske deklaracije je tri leta, kot opredeljuje 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti] (Uredba, Ur. l. EU, št. 2913/92 in novele). <span style="line-height: 1.5em;">82. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele) jasno določa, da ima</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''potrjena carinska deklaracija z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe, status odločbe.'''<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Če ni podpisa pooblaščene osebe za odločanje oz. žiga organa, ne moremo govoriti o odločbi, saj v tem primeru omenjen dokument ni odločba.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Finančna uprava mora odločbo izdati v enem mescu, če gre za skrajšani ugotovitv</span><span style="line-height: 1.5em;">eni postopek, oz. v dveh mesecih, če gre za posebni ugotovitveni postopek.</span>		Po področni zakonodaji je za blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, potrebno oddati določeno dokumentacijo oz. t. i. carinsko deklaracijo. Z njo se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji, prijavi blago za postopek carinjenja. Carinski deklaraciji, oddani v elektronski obliki, se ostala dokumentacija ne prilaga. Dokumenti ostanejo shranjeni pri deklarantu in so na zahtevo predloženi carini bodisi ob samem carinjenju blaga, bodisi kasneje. Rok za preverjanje carinske deklaracije je tri leta, kot opredeljuje 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti] (Uredba, Ur. l. EU, št. 2913/92 in novele). <span style="line-height: 1.5em;">82. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele) jasno določa, da ima</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''potrjena carinska deklaracija z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe, status odločbe.'''<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Če ni podpisa pooblaščene osebe za odločanje oz. žiga organa, ne moremo govoriti o odločbi, saj v tem primeru omenjen dokument ni odločba.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Finančna uprava mora odločbo izdati v enem mescu, če gre za skrajšani ugotovitv</span><span style="line-height: 1.5em;">eni postopek, oz. v dveh mesecih, če gre za posebni ugotovitveni postopek.</span>

PoloncaK: /* Vprašanje: */

2023-01-24T14:52:26Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:52, 24. januar 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	*<span style="line-height: 1.5em;">Kako naj se razume status deklaranta oz. špediterja, ki vlaga vloge, tj. deklaracije v postopkih, čeprav ta nastopa zunaj subjekta, ki se ga nadzira? Ali ta oseba sodi v krog nadzorovanih strank?</span>		*<span style="line-height: 1.5em;">Kako naj se razume status deklaranta oz. špediterja, ki vlaga vloge, tj. deklaracije v postopkih, čeprav ta nastopa zunaj subjekta, ki se ga nadzira? Ali ta oseba sodi v krog nadzorovanih strank?</span>
	*Ali je carinska deklaracija, ki jo vloži zavezana stranka v postopku oz. njen špediter po e-poti, tudi odločba - če da, kako se šteje, da ta akt postane odločba in kdaj?<span style="line-height: 1.5em;"> Uradna oseba (finančni inšpektor) to vlogo pregleda in po potrebi zahteva dodatno dokumentacijo ali opravi ogled (blaga). </span>		*Ali je carinska deklaracija, ki jo vloži zavezana stranka v postopku oz. njen špediter po e-poti, tudi odločba - če da, kako se šteje, da ta akt postane odločba in kdaj?<span style="line-height: 1.5em;"> Uradna oseba (finančni inšpektor) to vlogo pregleda in po potrebi zahteva dodatno dokumentacijo ali opravi ogled (blaga). </span>
	*<span style="line-height: 1.5em;">V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti, se carinske deklaracije naknadno preveri.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Po ~~finančni~~ zakonodaji je rok za preverjanje carinske deklaracije tri leta. Torej postane deklaracija kot odločba </span><span style="line-height: 1.5em;">dokončna in pravnomočna po preteku treh let?</span>		*<span style="line-height: 1.5em;">V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti, se carinske deklaracije naknadno preveri.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Po carinski zakonodaji je rok za preverjanje carinske deklaracije tri leta. Torej postane deklaracija kot odločba </span><span style="line-height: 1.5em;">dokončna in pravnomočna po preteku treh let?</span>
	*<span style="line-height: 1.5em;">Carinske deklaracije se naknadno preverja z različnimi odredbami o nadzoru. Ti postopki se zaključijo v okviru t. i. notranjega (finančnega)</span><span style="line-height: 1.5em;"> nadzora </span><span style="line-height: 1.5em;">po 130. členu ZDavP-2 (zapisnik ali obvestilo), oz. v postopku inšpekcijskega nadzora po 140. členu ZDavP-2 (zapisnik). </span><span style="line-height: 1.5em;">In postopek se konča z odločbo le, če gre za aktivno postopanje organa, ne le "pasivni" pregled? </span><span style="line-height: 1.5em;">Ali se lahko postopka neinšpekcijskega in inšpekcijskega nadzora prepletata?</span>		*<span style="line-height: 1.5em;">Carinske deklaracije se naknadno preverja z različnimi odredbami o nadzoru. Ti postopki se zaključijo v okviru t. i. notranjega (finančnega)</span><span style="line-height: 1.5em;"> nadzora </span><span style="line-height: 1.5em;">po 130. členu ZDavP-2 (zapisnik ali obvestilo), oz. v postopku inšpekcijskega nadzora po 140. členu ZDavP-2 (zapisnik). </span><span style="line-height: 1.5em;">In postopek se konča z odločbo le, če gre za aktivno postopanje organa, ne le "pasivni" pregled? </span><span style="line-height: 1.5em;">Ali se lahko postopka neinšpekcijskega in inšpekcijskega nadzora prepletata?</span>

As8392: /* Odgovor: */

2023-01-23T08:48:47Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:48, 23. januar 2023
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	<span style="line-height: 1.5em;">Kadar področna zakonodaja določa upravni nadzor v obliki upravnega postopka (po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke), je važno pravilno '''uporabiti ustrezne predpise in postopke, ''''''upoštevaje vrsto oz. tip nadzora'''. V določenih primerih se namreč podrejeno glede na področne predpise uporablja le ZUP, včasih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in spet tretjič zakon o davčnem postopku ali kombinacija teh predpisov (gl. o vrstah nadzora in dopolnilni rabi splošnih predpisov, tudi npr. s strani finančne uprave, glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisov_in_priprava_zapisnika_v_sui_generis_nadzornem_postopku upravne svetovalnice]		<span style="line-height: 1.5em;">Kadar področna zakonodaja določa upravni nadzor v obliki upravnega postopka (po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke), je važno pravilno '''uporabiti ustrezne predpise in postopke, ''''''upoštevaje vrsto oz. tip nadzora'''. V določenih primerih se namreč podrejeno glede na področne predpise uporablja le ZUP, včasih zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, in spet tretjič zakon o davčnem postopku ali kombinacija teh predpisov (gl. o vrstah nadzora in dopolnilni rabi splošnih predpisov, tudi npr. s strani finančne uprave, glej primer [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Raba_predpisov_in_priprava_zapisnika_v_sui_generis_nadzornem_postopku upravne svetovalnice]

	A v vseh oblikah upravnih postopkov velja, da je odločba konkreten, posamičen upravni akt upravnega (tu finančnega) organa, ki v skladu s (~~carinskimi~~ in podrejeno splošnimi) predpisi, odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 381). Včasih pa odločba ni poimenovana kot taka niti nima enake forme, kot izhaja iz [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen\|210. člena ZUP]], ker tako določajo področni predpisi (ali tako postopajo organi). Vendar ima le akt s pravno naravo odločbe pravne učinke na položaj stranke oz. se '''kot odločba z vidika izvršljivosti in pravnega varstva šteje katerikoli akt ne glede na naziv in obliko, če se z njim odloča''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v upravnem razmerju.		</span>

			A v vseh oblikah upravnih postopkov velja, da je odločba konkreten, posamičen upravni akt upravnega (tu finančnega) organa, ki v skladu s (finančnimi in podrejeno splošnimi) predpisi, odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 381). Včasih pa odločba ni poimenovana kot taka niti nima enake forme, kot izhaja iz [[Zak:ZUP#210._.C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]], ker tako določajo področni predpisi (ali tako postopajo organi). Vendar ima le akt s pravno naravo odločbe pravne učinke na položaj stranke oz. se '''kot odločba z vidika izvršljivosti in pravnega varstva šteje katerikoli akt ne glede na naziv in obliko, če se z njim odloča''' o pravici, pravni koristi ali obveznosti stranke v upravnem razmerju.

	Po področni zakonodaji je za blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, potrebno oddati določeno dokumentacijo oz. t. i. carinsko deklaracijo. Z njo se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji, prijavi blago za postopek carinjenja. Carinski deklaraciji, oddani v elektronski obliki, se ostala dokumentacija ne prilaga. Dokumenti ostanejo shranjeni pri deklarantu in so na zahtevo predloženi carini bodisi ob samem carinjenju blaga, bodisi kasneje. Rok za preverjanje carinske deklaracije je tri leta, kot opredeljuje 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti] (Uredba, Ur. l. EU, št. 2913/92 in novele). <span style="line-height: 1.5em;">82. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele) jasno določa, da ima</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''potrjena carinska deklaracija z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe, status odločbe.'''<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Če ni podpisa pooblaščene osebe za odločanje oz. žiga organa, ne moremo govoriti o odločbi, saj v tem primeru omenjen dokument ni odločba.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Finančna uprava mora odločbo izdati v enem mescu, če gre za skrajšani ugotovitv</span><span style="line-height: 1.5em;">eni postopek, oz. v dveh mesecih, če gre za posebni ugotovitveni postopek.</span>		Po področni zakonodaji je za blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, potrebno oddati določeno dokumentacijo oz. t. i. carinsko deklaracijo. Z njo se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji, prijavi blago za postopek carinjenja. Carinski deklaraciji, oddani v elektronski obliki, se ostala dokumentacija ne prilaga. Dokumenti ostanejo shranjeni pri deklarantu in so na zahtevo predloženi carini bodisi ob samem carinjenju blaga, bodisi kasneje. Rok za preverjanje carinske deklaracije je tri leta, kot opredeljuje 16. člen [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti] (Uredba, Ur. l. EU, št. 2913/92 in novele). <span style="line-height: 1.5em;">82. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 Zakona o davčnem postopku]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZDavP-2, Ur. l. RS, št. 13/11 in novele) jasno določa, da ima</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''potrjena carinska deklaracija z žigom in podpisom pooblaščene uradne osebe, status odločbe.'''<span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Če ni podpisa pooblaščene osebe za odločanje oz. žiga organa, ne moremo govoriti o odločbi, saj v tem primeru omenjen dokument ni odločba.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Finančna uprava mora odločbo izdati v enem mescu, če gre za skrajšani ugotovitv</span><span style="line-height: 1.5em;">eni postopek, oz. v dveh mesecih, če gre za posebni ugotovitveni postopek.</span>

	'''Carinsko deklaracijo '''<span style="line-height: 1.5em;">glede na navedeno opredelimo </span>'''<span style="line-height: 1.5em;">kot vlogo (zahtevek)</span>'''<span style="line-height: 1.5em;">, s katero zavezanec (deklarant) v predpisani obliki in na predpisan način zahteva izvedbo postopka oz. pridobitev pravice (npr. sprostitve blaga v prost promet). Gre za začetek postopka na zahtevo zavezanca. Načeloma se v danem primeru uporablja skrajšani ugotovitveni postopek, kjer gre hkrati za ugotavljanje dejstev in odločanje - kadar ni videti odstopa med navedbami stranke oz. vložnika deklaracije ter ugotovitvami organa (več o tipu ugotovitvenega postopka gl. v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str,. 157 in nasl.). Finančna uprava na ta način zgolj potrdi vsa dejstva, ki morajo biti pravilno in popolno navedena v zahtevku zavezanca. Upravni organ mora imeti v okviru nadzora dostop do podatkov zato, da se lahko preverja ali so bili v carinski deklaraciji navedeni </span><span style="line-height: 1.5em;">pravilni ter vsi podatki. Uradna oseba oz. nadzorstveni organ lahko po navedbah 24. člena</span>'''<span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakona o finančni upravi]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZFZ, Ur. l. RS, št. 25/14 in novela) in tudi 28. člena </span>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7362 Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije]<span style="line-height: 1.5em;">(ZICZEU, Ur. l. RS, št. 32/16 in novele) zahteva od osebe, ki je po zakonu dolžna dati podatke (tj. carinski deklarant), predložitev le-teh. Deklarant je v postopku tako opredeljen kot stranka, če jo zastopa špediter, ta nastopa kot zastopnik stranke. P</span>otemtakem je tudi lahko zavezan s strani uradnih oseb pooblaščenih za nadzor, npr. predložiti zahtevano dokumentacijo, npr. izrecno po 138. členu ZDavP-2. <span style="line-height: 1.5em;">Ne pomeni pa, da bi se v primeru ujemanja ugotovitev organa s podatki iz strankine dokumentacije postopek sploh ne vodil in tako ne zaključil z aktom, ki ima pravno naravo odločbe. V takem primeru namreč </span>'''potrjena deklaracija po področnih predpisih predstavlja (poleg zahtevka stranke) tudi odločbo organa '''<span style="line-height: 1.5em;">oz. stranka z njo pridobi pravico (gl. več v Jerovšek, Simič in Škof (ur.), Komentar ZDavP-2, 2008, ali Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 112 in nasl.). V sistemskem smislu je takšna odločba primerljiva odločbi v obliki uradnega zaznamka v zadevi, ki jo ZUP (gl. [[Zak:ZUP#218._.C4.8Dlen\|218. člen ZUP]]) dopušča v primerih upravnih zadev manjšega pomena, v katerih je udeležena le ena stranka, njenemu zahtevku pa se ugodi. </span>		'''Carinsko deklaracijo '''<span style="line-height: 1.5em;">glede na navedeno opredelimo </span>'''<span style="line-height: 1.5em;">kot vlogo (zahtevek)</span>'''<span style="line-height: 1.5em;">, s katero zavezanec (deklarant) v predpisani obliki in na predpisan način zahteva izvedbo postopka oz. pridobitev pravice (npr. sprostitve blaga v prost promet). Gre za začetek postopka na zahtevo zavezanca. Načeloma se v danem primeru uporablja skrajšani ugotovitveni postopek, kjer gre hkrati za ugotavljanje dejstev in odločanje - kadar ni videti odstopa med navedbami stranke oz. vložnika deklaracije ter ugotovitvami organa (več o tipu ugotovitvenega postopka gl. v Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str,. 157 in nasl.). Finančna uprava na ta način zgolj potrdi vsa dejstva, ki morajo biti pravilno in popolno navedena v zahtevku zavezanca. Upravni organ mora imeti v okviru nadzora dostop do podatkov zato, da se lahko preverja ali so bili v carinski deklaraciji navedeni </span><span style="line-height: 1.5em;">pravilni ter vsi podatki. Uradna oseba oz. nadzorstveni organ lahko po navedbah 24. člena</span>'''<span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6792 Zakona o finančni upravi]<span style="line-height: 1.5em;"> (ZFZ, Ur. l. RS, št. 25/14 in novela) in tudi 28. člena </span>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7362 Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije]<span style="line-height: 1.5em;">(ZICZEU, Ur. l. RS, št. 32/16 in novele) zahteva od osebe, ki je po zakonu dolžna dati podatke (tj. carinski deklarant), predložitev le-teh. Deklarant je v postopku tako opredeljen kot stranka, če jo zastopa špediter, ta nastopa kot zastopnik stranke. P</span>otemtakem je tudi lahko zavezan s strani uradnih oseb pooblaščenih za nadzor, npr. predložiti zahtevano dokumentacijo, npr. izrecno po 138. členu ZDavP-2. <span style="line-height: 1.5em;">Ne pomeni pa, da bi se v primeru ujemanja ugotovitev organa s podatki iz strankine dokumentacije postopek sploh ne vodil in tako ne zaključil z aktom, ki ima pravno naravo odločbe. V takem primeru namreč </span>'''potrjena deklaracija po področnih predpisih predstavlja (poleg zahtevka stranke) tudi odločbo organa '''<span style="line-height: 1.5em;">oz. stranka z njo pridobi pravico (gl. več v Jerovšek, Simič in Škof (ur.), Komentar ZDavP-2, 2008, ali Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 112 in nasl.). V sistemskem smislu je takšna odločba primerljiva odločbi v obliki uradnega zaznamka v zadevi, ki jo ZUP (gl. [[Zak:ZUP#218._.C4.8Dlen{{!}}218. člen ZUP]]) dopušča v primerih upravnih zadev manjšega pomena, v katerih je udeležena le ena stranka, njenemu zahtevku pa se ugodi. </span>

	<span style="line-height: 1.5em;">Finančna uprava je v okviru 130. člena ZDavP-2</span><span style="line-height: 1.5em;"> p</span><span style="line-height: 1.5em;">o ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju nadzora dolžan sestaviti zapisnik, ki se vroči zavezancu oz. deklarantu.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">T</span><span style="line-height: 1.5em;">a ima pravico do pripomb oz. obrazložitev.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">V</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">primeru, da se zavezančeve pripombe v celoti upoštevajo, se o tem, da ne bo prišlo do sprememb, zavezanca</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''zgolj obvesti'''<span style="line-height: 1.5em;">.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''V nasprotnem primeru je upravni organ dolžan izdati odločbo. '''<span style="line-height: 1.5em;">Tudi o</span>''' inšpekcijskem nadzoru '''<span style="line-height: 1.5em;">se sestavi zapisnik, ki ga dobi v pregled zavezanec. Na ta način zavezanec pridobi možnost za pripombe (140. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]<span style="line-height: 1.5em;">), inšpekcijski organ postopek nadzora konča</span>''' z odločbo '''<span style="line-height: 1.5em;">in ne zgolj z zapisnikom (141. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]<span style="line-height: 1.5em;">). Če pri nadzoru ni ugotovljenih nepravilnosti, se postopek zaključi z uradnim zaznamkom (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 145). ZDavP-2 poleg navedenih posebnosti določa tudi prehajanje oz. razmerje med postopki t. i. notranjega nadzora in inšpekcijskim nadzorom, pri čemer se pridobljena dokumentacija iz npr. prvega postopka uporabi tudi kot podlaga za inšpekcijski nadzor.</span>		<span style="line-height: 1.5em;">Finančna uprava je v okviru 130. člena ZDavP-2</span><span style="line-height: 1.5em;"> p</span><span style="line-height: 1.5em;">o ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju nadzora dolžan sestaviti zapisnik, ki se vroči zavezancu oz. deklarantu.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">T</span><span style="line-height: 1.5em;">a ima pravico do pripomb oz. obrazložitev.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">V</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">primeru, da se zavezančeve pripombe v celoti upoštevajo, se o tem, da ne bo prišlo do sprememb, zavezanca</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''zgolj obvesti'''<span style="line-height: 1.5em;">.</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>'''V nasprotnem primeru je upravni organ dolžan izdati odločbo. '''<span style="line-height: 1.5em;">Tudi o</span>''' inšpekcijskem nadzoru '''<span style="line-height: 1.5em;">se sestavi zapisnik, ki ga dobi v pregled zavezanec. Na ta način zavezanec pridobi možnost za pripombe (140. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]<span style="line-height: 1.5em;">), inšpekcijski organ postopek nadzora konča</span>''' z odločbo '''<span style="line-height: 1.5em;">in ne zgolj z zapisnikom (141. člen</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span>[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4703 ZDavP-2]<span style="line-height: 1.5em;">). Če pri nadzoru ni ugotovljenih nepravilnosti, se postopek zaključi z uradnim zaznamkom (Jerovšek in Kovač, Posebni upravni postopki, 2008, str. 145). ZDavP-2 poleg navedenih posebnosti določa tudi prehajanje oz. razmerje med postopki t. i. notranjega nadzora in inšpekcijskim nadzorom, pri čemer se pridobljena dokumentacija iz npr. prvega postopka uporabi tudi kot podlaga za inšpekcijski nadzor.</span>

	'''Odločbe finančnih uprav so izvršljive takoj (z vročitvijo), kot določa ZDavP-2 '''(pritožba pri odmerni določbi ne zadrži njene izvršitve). Zoper odločbo je dovoljena pritožba, rok zanjo je zapisan v odločbi, od njenega izčrpanja pa je odvisno, kdaj bo odločba postala dokončna (ko ni več možnosti pritožbe, [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">) oz. pravnomočna (ko ni več niti možnosti upravnega spora, gl. </span>[[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">). </span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Temelj pravnomočnosti daje 158. člen </span>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]<span style="line-height: 1.5em;"> (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele). Sicer pa je pravnomočna odločba tista, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu oz. drugem sodnem postopku</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>		'''Odločbe finančnih uprav so izvršljive takoj (z vročitvijo), kot določa ZDavP-2 '''(pritožba pri odmerni določbi ne zadrži njene izvršitve). Zoper odločbo je dovoljena pritožba, rok zanjo je zapisan v odločbi, od njenega izčrpanja pa je odvisno, kdaj bo odločba postala dokončna (ko ni več možnosti pritožbe, [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">) oz. pravnomočna (ko ni več niti možnosti upravnega spora, gl. </span>[[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen{{!}}225. člen ZUP]]<span style="line-height: 1.5em;">). </span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">Temelj pravnomočnosti daje 158. člen </span>[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS]<span style="line-height: 1.5em;"> (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in novele). Sicer pa je pravnomočna odločba tista, ki je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu oz. drugem sodnem postopku</span><span style="line-height: 1.5em;">. </span>

	<span style="line-height: 1.5em;">Odprava, sprememba ali razveljavitev pravnomočne odločbe je po ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">možna samo z izrednimi pravnimi sredstvi oz. drugače glede na URS tako, kot določa področni zakon. </span><span style="line-height: 1.5em;">16. člen </span>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti]<span style="line-height: 1.5em;">, dopušča </span>'''tri letni rok za preverjanje carinskih deklaracij'''<span style="line-height: 1.5em;">. To pomeni, da so odločbe v teh postopkih sicer že predhodno izvršljive, dokončne in pravnomočne, a se lahko vanje poseže še tri leta kasneje, pri čemer ta rok predstavlja torej '''zastaralno obdobje'''. </span><span style="line-height: 1.5em;">Dokončnost in pravnomočnost nastopita torej že bistveno prej kot pa po treh letih</span><span style="line-height: 1.5em;">, kolikor je sicer rok za preverjanje dokumentacije v zvezi s carinsko deklaracijo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Zastaranje je sicer materialnopravni institut, ki ga ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> ne pozna, ga pa določa za pobiranje različnih davkov, tj. odmero in izterjavo, ZDavP-2 (</span><span style="line-height: 1.5em;">več Jerovšek in Kovač, ib.) oz. drugi področni zakoni. </span>		<span style="line-height: 1.5em;">Odprava, sprememba ali razveljavitev pravnomočne odločbe je po ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">možna samo z izrednimi pravnimi sredstvi oz. drugače glede na URS tako, kot določa področni zakon. </span><span style="line-height: 1.5em;">16. člen </span>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992R2913:20050511:SL:PDF Uredbe Sveta EGS o carinskem zakoniku Skupnosti]<span style="line-height: 1.5em;">, dopušča </span>'''tri letni rok za preverjanje carinskih deklaracij'''<span style="line-height: 1.5em;">. To pomeni, da so odločbe v teh postopkih sicer že predhodno izvršljive, dokončne in pravnomočne, a se lahko vanje poseže še tri leta kasneje, pri čemer ta rok predstavlja torej '''zastaralno obdobje'''. </span><span style="line-height: 1.5em;">Dokončnost in pravnomočnost nastopita torej že bistveno prej kot pa po treh letih</span><span style="line-height: 1.5em;">, kolikor je sicer rok za preverjanje dokumentacije v zvezi s carinsko deklaracijo. </span><span style="line-height: 1.5em;">Zastaranje je sicer materialnopravni institut, ki ga ZUP</span><span style="line-height: 1.5em;"> ne pozna, ga pa določa za pobiranje različnih davkov, tj. odmero in izterjavo, ZDavP-2 (</span><span style="line-height: 1.5em;">več Jerovšek in Kovač, ib.) oz. drugi področni zakoni. </span>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==