Postavitev skupnega pooblaščenca - Zgodovina strani

SajevicMarusa ob 14:02, 2. maj 2023

2023-05-02T14:02:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:02, 2. maj 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Postopek se vodi zoper več strank, ki so v materialni procesni skupnosti (npr. solastniki parcele). Organ izda eno odločbo, v kateri v izreku navede vse stranke in odločbo vroči vsaki od njih posebej. Kdaj je bolje določiti skupnega pooblaščenca (52. člen ZUP določa: organ lahko postavi skupnega pooblaščenca)? Če postavimo skupnega pooblaščenca, ali se odločba vroča samo njemu, čeprav ima pravico do pritožbe vsaka stranka posebej (3. odstavek 52. člena ZUP)? Kdo je kršitelj neizvršitve odločbe, če je bil postavljen skupni pooblaščenec - ali le pooblaščenec ali vsaka od strank posebej?		Postopek se vodi zoper več strank, ki so v materialni procesni skupnosti (npr. solastniki parcele). Organ izda eno odločbo, v kateri v izreku navede vse stranke in odločbo vroči vsaki od njih posebej. Kdaj je bolje določiti skupnega pooblaščenca (52. člen ZUP določa: organ lahko postavi skupnega pooblaščenca)? Če postavimo skupnega pooblaščenca ali se odločba vroča samo njemu, čeprav ima pravico do pritožbe vsaka stranka posebej (3. odstavek 52. člena ZUP)? Kdo je kršitelj neizvršitve odločbe, če je bil postavljen skupni pooblaščenec - ali le pooblaščenec ali vsaka od strank posebej?


Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo v procesni skupnosti (materialni ali formalni), morajo v skladu z ZUP določiti skupnega predstavnika, sicer ga lahko določi organ sam (drugi odstavek [[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen\|52. člena ZUP]]). Stranke lahko namesto določitve skupnega predstavnika imenujejo skupnega pooblaščenca - če le-tega ne imenujejo, pa ga organ ne more imenovati sam (drugi odstavek 52. člena ZUP; smiselno isto Jerovšek et al., ZUP~~ ~~s komentarjem, 2004, str. 212 in Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 203, tč. 4). Če namreč organ določi skupnega predstavnika, ker ga stranke niso, le-ta obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne določijo drugega skupnega predstavnika ali imenujejo skupnega pooblaščenca. Organ torej lahko določi le skupnega predstavnika, ne pa tudi skupnega pooblaščenca (drugače Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186 in Jerovšek in Kovač, 2010, str. 97). '''Organ strankam v procesni skupnosti ne more postaviti (skupnega) pooblaščenca, ker ZUP ne pozna obveznega zastopanja po pooblaščencu, razen v primeru razlogov, ki stranki onemogočajo osebno sodelovanje v postopku''' (stalno prebivanje v tujini - peti odstavek [[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen\|53. člena ZUP]]) (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 215). Zastopanje po pooblaščencu je torej fakultativno, zato se stranke v procesni skupnosti glede na skladnost svojih interesov in glede na druge okoliščine '''same odločajo, ali ga bodo postavile ali ne'''. <br>		Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo v procesni skupnosti (materialni ali formalni), morajo v skladu z ZUP določiti skupnega predstavnika, sicer ga lahko določi organ sam (drugi odstavek [[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen{{!}}52. člena ZUP]]). Stranke lahko namesto določitve skupnega predstavnika imenujejo skupnega pooblaščenca, če le-tega ne imenujejo, pa ga organ ne more imenovati sam (drugi odstavek 52. člena ZUP; smiselno isto Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 212 in Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 203, tč. 4). Če namreč organ določi skupnega predstavnika, ker ga stranke niso, le-ta obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne določijo drugega skupnega predstavnika ali imenujejo skupnega pooblaščenca. Organ torej lahko določi le skupnega predstavnika, ne pa tudi skupnega pooblaščenca (drugače Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186 in Jerovšek in Kovač, 2010, str. 97). '''Organ strankam v procesni skupnosti ne more postaviti (skupnega) pooblaščenca, ker ZUP ne pozna obveznega zastopanja po pooblaščencu, razen v primeru razlogov, ki stranki onemogočajo osebno sodelovanje v postopku''' (stalno prebivanje v tujini - peti odstavek [[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen{{!}}53. člena ZUP]]) (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 215). Zastopanje po pooblaščencu je torej fakultativno, zato se stranke v procesni skupnosti glede na skladnost svojih interesov in glede na druge okoliščine '''same odločajo, ali ga bodo postavile ali ne'''. <br>Skupni predstavnik se od skupnega pooblaščenca razlikuje v tem, da je prvi ena od strank postopka, drugi pa ne. Glede na to je treba pri določanju skupnih predstavnikov in pooblaščencev upoštevati ne le ekonomičnost izvedbe postopka, ampak zaradi morebitnega konflikta interesov tudi varstvo pravic strank. Če stranke uveljavljajo nasprotujoče si zahtevke, jim skupnega predstavnika ni mogoče določiti, saj je očitno, da med njimi obstaja nasprotje interesov. '''Po mnenju dela teorije skupnega predstavnika ni mogoče določiti tudi v primeru, če organ strankam nalaga istovrstne obveznosti''' (gl. Androjna, Upravni postopek, 1977, str. 86). Čeprav taka omejitev iz ZUP ne izhaja, menimo, da lahko pride v poštev, kajti tudi v tem primeru so interesi strank lahko različni, zato bi bilo treba načelo ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP]]) podrediti načelu varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen{{!}}7. člen ZUP]]). <br>Če stranke v procesni skupnosti postavijo skupnega pooblaščenca, se dokumenti praviloma vročajo njemu. Lahko se vročajo tudi strankam, a le, če se hkrati vročijo tudi pooblaščencu. Če je dokument vročen skupnemu pooblaščencu, se šteje, da je vročen vsem strankam (tretji in četrti odstavek [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen{{!}}88. člena ZUP]]; Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310-311). Stranke v procesni skupnosti pa lahko pooblastijo določeno osebo zgolj zato, da se ji vročajo dokumenti zanje - gre za t. i. pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen{{!}}89. člen ZUP]]). Glede načina vročanja in seznanitve z vročenim dokumentom velja enako kot v primeru postavitve (skupnega) pooblaščenca po 88. členu ZUP.

	Skupni predstavnik se od skupnega pooblaščenca razlikuje v tem, da je prvi ena od strank postopka, drugi pa ne. Glede na to je treba pri določanju skupnih predstavnikov in pooblaščencev upoštevati ne le ekonomičnost izvedbe postopka, ampak zaradi morebitnega konflikta interesov tudi varstvo pravic strank. Če stranke uveljavljajo nasprotujoče si zahtevke, jim skupnega predstavnika ni mogoče določiti, saj je očitno, da med njimi obstaja nasprotje interesov. '''Po mnenju dela teorije skupnega predstavnika ni mogoče določiti tudi v primeru, če organ strankam nalaga istovrstne obveznosti''' (gl. Androjna, Upravni postopek, 1977, str. 86). Čeprav taka omejitev iz ZUP ne izhaja, menimo, da lahko pride v poštev, kajti tudi v tem primeru so interesi strank lahko različni, zato bi bilo treba načelo ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]])~~ ~~podrediti načelu varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]). <br>

	Če stranke v procesni skupnosti postavijo skupnega pooblaščenca, se dokumenti praviloma vročajo njemu. Lahko se vročajo tudi strankam, a le če se hkrati vročijo tudi pooblaščencu. Če je dokument vročen skupnemu pooblaščencu, se šteje, da je vročen vsem strankam (tretji in četrti odstavek [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen\|88. člena ZUP]]~~;&nbsp~~;Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310-311). Stranke v procesni skupnosti pa lahko pooblastijo določeno osebo zgolj ~~za to~~, da se ji vročajo dokumenti zanje - gre za t.i. pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen\|89. člen ZUP]]). Glede načina vročanja in seznanitve z vročenim dokumentom velja enako kot v primeru postavitve (skupnega) pooblaščenca po 88. členu ZUP.

	Ker skupni pooblaščenec '''ni stranka postopka, tudi ne more biti kršitelj obveznosti, ki so strankam naložene v postopku'''. Podobno velja v primeru postavitve skupnega predstavnika. Subjekt, ki je določen za skupnega predstavnika, je namreč v dvojni vlogi - po eni strani je stranka postopka, po drugi strani pa "naslov za obveščanje" o poteku upravne zadeve itd. Skupni predstavnik je tako lahko kršitelj obveznosti le kot ena od strank postopka.<br>

	~~<br>~~

			Ker skupni pooblaščenec '''ni stranka postopka, tudi ne more biti kršitelj obveznosti, ki so strankam naložene v postopku'''. Podobno velja v primeru postavitve skupnega predstavnika. Subjekt, ki je določen za skupnega predstavnika, je namreč v dvojni vlogi - po eni strani je stranka postopka, po drugi strani pa "naslov za obveščanje" o poteku upravne zadeve, itd. Skupni predstavnik je tako lahko kršitelj obveznosti le kot ena od strank postopka.<br>
	<br>		<br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Tp0290: /* Odgovor: */

2022-12-31T16:19:19Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:19, 31. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo v procesni skupnosti (materialni ali formalni), morajo v skladu z ZUP določiti skupnega predstavnika, sicer ga lahko določi organ sam (drugi odstavek [[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen\|52. člena ZUP]]). Stranke lahko namesto določitve skupnega predstavnika imenujejo skupnega pooblaščenca - če le-tega ne imenujejo, pa ga organ ne more imenovati sam (drugi odstavek 52. člena ZUP; smiselno isto Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 212 in Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 203, tč. 4). Če namreč organ določi skupnega predstavnika, ker ga stranke niso, le-ta obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne določijo drugega skupnega predstavnika ali imenujejo skupnega pooblaščenca. Organ torej lahko določi le skupnega predstavnika, ne pa tudi skupnega pooblaščenca (drugače Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186 in Jerovšek in Kovač, 2010, str. 97). Organ strankam v procesni skupnosti ne more postaviti (skupnega) pooblaščenca, ker ZUP ne pozna obveznega zastopanja po pooblaščencu, razen v primeru razlogov, ki stranki onemogočajo osebno sodelovanje v postopku (stalno prebivanje v tujini - peti odstavek [[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen\|53. člena ZUP]]) (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 215). Zastopanje po pooblaščencu je torej fakultativno, zato se stranke v procesni skupnosti glede na skladnost svojih interesov in glede na druge okoliščine same odločajo, ali ga bodo postavile ali ne. <br>		Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo v procesni skupnosti (materialni ali formalni), morajo v skladu z ZUP določiti skupnega predstavnika, sicer ga lahko določi organ sam (drugi odstavek [[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen\|52. člena ZUP]]). Stranke lahko namesto določitve skupnega predstavnika imenujejo skupnega pooblaščenca - če le-tega ne imenujejo, pa ga organ ne more imenovati sam (drugi odstavek 52. člena ZUP; smiselno isto Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 212 in Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 203, tč. 4). Če namreč organ določi skupnega predstavnika, ker ga stranke niso, le-ta obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne določijo drugega skupnega predstavnika ali imenujejo skupnega pooblaščenca. Organ torej lahko določi le skupnega predstavnika, ne pa tudi skupnega pooblaščenca (drugače Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186 in Jerovšek in Kovač, 2010, str. 97). '''Organ strankam v procesni skupnosti ne more postaviti (skupnega) pooblaščenca, ker ZUP ne pozna obveznega zastopanja po pooblaščencu, razen v primeru razlogov, ki stranki onemogočajo osebno sodelovanje v postopku''' (stalno prebivanje v tujini - peti odstavek [[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen\|53. člena ZUP]]) (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 215). Zastopanje po pooblaščencu je torej fakultativno, zato se stranke v procesni skupnosti glede na skladnost svojih interesov in glede na druge okoliščine '''same odločajo, ali ga bodo postavile ali ne'''. <br>

	Skupni predstavnik se od skupnega pooblaščenca razlikuje v tem, da je prvi ena od strank postopka, drugi pa ne. Glede na to je treba pri določanju skupnih predstavnikov in pooblaščencev upoštevati ne le ekonomičnost izvedbe postopka, ampak zaradi morebitnega konflikta interesov tudi varstvo pravic strank. Če stranke uveljavljajo nasprotujoče si zahtevke, jim skupnega predstavnika ni mogoče določiti, saj je očitno, da med njimi obstaja nasprotje interesov. Po mnenju dela teorije skupnega predstavnika ni mogoče določiti tudi v primeru, če organ strankam nalaga istovrstne obveznosti (gl. Androjna, Upravni postopek, 1977, str. 86). Čeprav taka omejitev iz ZUP ne izhaja, menimo, da lahko pride v poštev, kajti tudi v tem primeru so interesi strank lahko različni, zato bi bilo treba načelo ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) podrediti načelu varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]). <br>		Skupni predstavnik se od skupnega pooblaščenca razlikuje v tem, da je prvi ena od strank postopka, drugi pa ne. Glede na to je treba pri določanju skupnih predstavnikov in pooblaščencev upoštevati ne le ekonomičnost izvedbe postopka, ampak zaradi morebitnega konflikta interesov tudi varstvo pravic strank. Če stranke uveljavljajo nasprotujoče si zahtevke, jim skupnega predstavnika ni mogoče določiti, saj je očitno, da med njimi obstaja nasprotje interesov. '''Po mnenju dela teorije skupnega predstavnika ni mogoče določiti tudi v primeru, če organ strankam nalaga istovrstne obveznosti''' (gl. Androjna, Upravni postopek, 1977, str. 86). Čeprav taka omejitev iz ZUP ne izhaja, menimo, da lahko pride v poštev, kajti tudi v tem primeru so interesi strank lahko različni, zato bi bilo treba načelo ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP]]) podrediti načelu varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen\|7. člen ZUP]]). <br>

	Če stranke v procesni skupnosti postavijo skupnega pooblaščenca, se dokumenti praviloma vročajo njemu. Lahko se vročajo tudi strankam, a le če se hkrati vročijo tudi pooblaščencu. Če je dokument vročen skupnemu pooblaščencu, se šteje, da je vročen vsem strankam (tretji in četrti odstavek [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen\|88. člena ZUP]]; Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310-311). Stranke v procesni skupnosti pa lahko pooblastijo določeno osebo zgolj za to, da se ji vročajo dokumenti zanje - gre za t.i. pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen\|89. člen ZUP]]). Glede načina vročanja in seznanitve z vročenim dokumentom velja enako kot v primeru postavitve (skupnega) pooblaščenca po 88. členu ZUP.		Če stranke v procesni skupnosti postavijo skupnega pooblaščenca, se dokumenti praviloma vročajo njemu. Lahko se vročajo tudi strankam, a le če se hkrati vročijo tudi pooblaščencu. Če je dokument vročen skupnemu pooblaščencu, se šteje, da je vročen vsem strankam (tretji in četrti odstavek [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen\|88. člena ZUP]]; Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310-311). Stranke v procesni skupnosti pa lahko pooblastijo določeno osebo zgolj za to, da se ji vročajo dokumenti zanje - gre za t.i. pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen\|89. člen ZUP]]). Glede načina vročanja in seznanitve z vročenim dokumentom velja enako kot v primeru postavitve (skupnega) pooblaščenca po 88. členu ZUP.

	Ker skupni pooblaščenec ni stranka postopka, tudi ne more biti kršitelj obveznosti, ki so strankam naložene v postopku. Podobno velja v primeru postavitve skupnega predstavnika. Subjekt, ki je določen za skupnega predstavnika, je namreč v dvojni vlogi - po eni strani je stranka postopka, po drugi strani pa "naslov za obveščanje" o poteku upravne zadeve itd. Skupni predstavnik je tako lahko kršitelj obveznosti le kot ena od strank postopka.<br>		Ker skupni pooblaščenec '''ni stranka postopka, tudi ne more biti kršitelj obveznosti, ki so strankam naložene v postopku'''. Podobno velja v primeru postavitve skupnega predstavnika. Subjekt, ki je določen za skupnega predstavnika, je namreč v dvojni vlogi - po eni strani je stranka postopka, po drugi strani pa "naslov za obveščanje" o poteku upravne zadeve itd. Skupni predstavnik je tako lahko kršitelj obveznosti le kot ena od strank postopka.<br>

	<br>		<br>
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Tp0290: /* Zadeva: Postavitev skupnega pooblaščenca */

2022-12-31T16:18:29Z

Zadeva: Postavitev skupnega pooblaščenca

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:18, 31. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Postavitev skupnega pooblaščenca ==		== '''Zadeva: '''Postavitev skupnega pooblaščenca ==

	'''Datum odgovora:''' 12. 7. 2011<br>		'''Datum odgovora:''' 12. 7. 2011, pregled 31. 12. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Postavitev skupnega pooblaščenca na Postavitev skupnega pooblaščenca

2011-07-27T11:07:40Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Postavitev skupnega pooblaščenca na Postavitev skupnega pooblaščenca

Nova stran

== '''Zadeva: '''Postavitev skupnega pooblaščenca ==

'''Datum odgovora:''' 12. 7. 2011  

== '''Vprašanje:''' ==

Postopek se vodi zoper več strank, ki so v materialni procesni skupnosti (npr. solastniki parcele). Organ izda eno odločbo, v kateri v izreku navede vse stranke in odločbo vroči vsaki od njih posebej. Kdaj je bolje določiti skupnega pooblaščenca (52. člen ZUP določa: organ lahko postavi skupnega pooblaščenca)? Če postavimo skupnega pooblaščenca, ali se odločba vroča samo njemu, čeprav ima pravico do pritožbe vsaka stranka posebej (3. odstavek 52. člena ZUP)? Kdo je kršitelj neizvršitve odločbe, če je bil postavljen skupni pooblaščenec - ali le pooblaščenec ali vsaka od strank posebej?

== '''Odgovor:''' ==

Stranke, ki v upravnem postopku nastopajo v procesni skupnosti (materialni ali formalni), morajo v skladu z ZUP določiti skupnega predstavnika, sicer ga lahko določi organ sam (drugi odstavek [[Zak:ZUP#52._.C4.8Dlen|52. člena ZUP]]). Stranke lahko namesto določitve skupnega predstavnika imenujejo skupnega pooblaščenca - če le-tega ne imenujejo, pa ga organ ne more imenovati sam (drugi odstavek 52. člena ZUP; smiselno isto Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 212 in Breznik et al., ZUP s komentarjem, 2001, str. 203, tč. 4). Če namreč organ določi skupnega predstavnika, ker ga stranke niso, le-ta obdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne določijo drugega skupnega predstavnika ali imenujejo skupnega pooblaščenca. Organ torej lahko določi le skupnega predstavnika, ne pa tudi skupnega pooblaščenca (drugače Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 186 in Jerovšek in Kovač, 2010, str. 97). Organ strankam v procesni skupnosti ne more postaviti (skupnega) pooblaščenca, ker ZUP ne pozna obveznega zastopanja po pooblaščencu, razen v primeru razlogov, ki stranki onemogočajo osebno sodelovanje v postopku (stalno prebivanje v tujini - peti odstavek [[Zak:ZUP#53._.C4.8Dlen|53. člena ZUP]]) (Jerovšek et. al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 215). Zastopanje po pooblaščencu je torej fakultativno, zato se stranke v procesni skupnosti glede na skladnost svojih interesov in glede na druge okoliščine same odločajo, ali ga bodo postavile ali ne. 

Skupni predstavnik se od skupnega pooblaščenca razlikuje v tem, da je prvi ena od strank postopka, drugi pa ne. Glede na to je treba pri določanju skupnih predstavnikov in pooblaščencev upoštevati ne le ekonomičnost izvedbe postopka, ampak zaradi morebitnega konflikta interesov tudi varstvo pravic strank. Če stranke uveljavljajo nasprotujoče si zahtevke, jim skupnega predstavnika ni mogoče določiti, saj je očitno, da med njimi obstaja nasprotje interesov. Po mnenju dela teorije skupnega predstavnika ni mogoče določiti tudi v primeru, če organ strankam nalaga istovrstne obveznosti (gl. Androjna, Upravni postopek, 1977, str. 86). Čeprav taka omejitev iz ZUP ne izhaja, menimo, da lahko pride v poštev, kajti tudi v tem primeru so interesi strank lahko različni, zato bi bilo treba načelo ekonomičnosti ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen|14. člen ZUP]]) podrediti načelu varstva pravic strank ([[Zak:ZUP#7._.C4.8Dlen|7. člen ZUP]]). 

Če stranke v procesni skupnosti postavijo skupnega pooblaščenca, se dokumenti praviloma vročajo njemu. Lahko se vročajo tudi strankam, a le če se hkrati vročijo tudi pooblaščencu. Če je dokument vročen skupnemu pooblaščencu, se šteje, da je vročen vsem strankam (tretji in četrti odstavek [[Zak:ZUP#88._.C4.8Dlen|88. člena ZUP]]; Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 310-311). Stranke v procesni skupnosti pa lahko pooblastijo določeno osebo zgolj za to, da se ji vročajo dokumenti zanje - gre za t.i. pooblaščenca za vročitve ([[Zak:ZUP#89._.C4.8Dlen|89. člen ZUP]]). Glede načina vročanja in seznanitve z vročenim dokumentom velja enako kot v primeru postavitve (skupnega) pooblaščenca po 88. členu ZUP.

Ker skupni pooblaščenec ni stranka postopka, tudi ne more biti kršitelj obveznosti, ki so strankam naložene v postopku. Podobno velja v primeru postavitve skupnega predstavnika. Subjekt, ki je določen za skupnega predstavnika, je namreč v dvojni vlogi - po eni strani je stranka postopka, po drugi strani pa "naslov za obveščanje" o poteku upravne zadeve itd. Skupni predstavnik je tako lahko kršitelj obveznosti le kot ena od strank postopka. 

 

 

''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanja odgovornosti]].''

== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

<comments />

[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]]