Pogoji za imenovanje glavnega inšpektorja - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Zadeva: Pogoji za imenovanje glavnega inšpektorja - V USKLAJEVANJU */

2024-05-28T10:22:02Z

Zadeva: Pogoji za imenovanje glavnega inšpektorja - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:22, 28. maj 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' Pogoji za imenovanje glavnega ~~inšpektorja - V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: ''' Pogoji za imenovanje glavnega in drugih inšpektorjev ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 05. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo		'''Datum odgovora:''' 28. 5. 2024<br>'''Status uporabnika:''' drugo

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:21:20Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:21, 28. maj 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. '''ZIN za inšpektorje, glavnega in ostale, '''v 13. členu navaja, da se podrejeno glede na specialne zakone in zlasti '''v kombinaciji z ZJU''' (posebej za uradnike na položaju, kar se tiče glavnega inšpektorja) upošteva naslednje pogoje: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba, poseben strokovni izpit za inšpektorja (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12420 Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja], Ur. l. RS, št. 41/15 in nasl.) in izkaz potrebnih delovnih izkušenj po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. '''Na splošno za inšpektorje veljajo strožji pogoji kot za druge uradne osebe po ZUP''', ki vodijo neinšpekcijske upravne postopke, ker imajo inšpektorji že po zakonu pooblastilo za odločanje v oficialnih postopkih. Pogoji so torej praviloma določeni sorazmerno z močjo pooblastil v razmerju do strank.~~ </p>~~		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. '''ZIN za inšpektorje, glavnega in ostale, '''v 13. členu navaja, da se podrejeno glede na specialne zakone in zlasti '''v kombinaciji z ZJU''' (posebej za uradnike na položaju, kar se tiče glavnega inšpektorja) upošteva naslednje pogoje: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba, poseben strokovni izpit za inšpektorja (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12420 Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja], Ur. l. RS, št. 41/15 in nasl.) in izkaz potrebnih delovnih izkušenj po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. '''Na splošno za inšpektorje veljajo strožji pogoji kot za druge uradne osebe po ZUP''', ki vodijo neinšpekcijske upravne postopke, ker imajo inšpektorji že po zakonu pooblastilo za odločanje v oficialnih postopkih. Pogoji so torej praviloma določeni sorazmerno z močjo pooblastil v razmerju do strank.
	<p><strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Glavni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ZIN določa za vse inšpektorje, dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi.~~ </strong>~~To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru. </p>
			'''Glavni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ZIN določa za vse inšpektorje, dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi.''' To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru. </p>
	<p>'''Posamezni specialni zakoni lahko določajo tudi specialne pogoje '''za opravljanje dela tako področnega inšpektorja kot glavnega inšpektorja za določeni inšpektorat oziroma področje. ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (več o v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 55 in nasl.), zato je treba za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialne zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji] (ZZdrI, Ur. l. RS, št. 99/99 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradebeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, kot glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>		<p>'''Posamezni specialni zakoni lahko določajo tudi specialne pogoje '''za opravljanje dela tako področnega inšpektorja kot glavnega inšpektorja za določeni inšpektorat oziroma področje. ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (več o v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 55 in nasl.), zato je treba za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialne zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji] (ZZdrI, Ur. l. RS, št. 99/99 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradebeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, kot glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>
	<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, katere splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>		<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, katere splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:20:33Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:20, 28. maj 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (več o v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 55 in nasl.), zato je treba za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialne zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji] (ZZdrI, Ur. l. RS, št. 99/99 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradebeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) ~~. </p>~~		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. '''ZIN za inšpektorje, glavnega in ostale, '''v 13. členu navaja, da se podrejeno glede na specialne zakone in zlasti '''v kombinaciji z ZJU''' (posebej za uradnike na položaju, kar se tiče glavnega inšpektorja) upošteva naslednje pogoje: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba, poseben strokovni izpit za inšpektorja (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12420 Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja], Ur. l. RS, št. 41/15 in nasl.) in izkaz potrebnih delovnih izkušenj po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. '''Na splošno za inšpektorje veljajo strožji pogoji kot za druge uradne osebe po ZUP''', ki vodijo neinšpekcijske upravne postopke, ker imajo inšpektorji že po zakonu pooblastilo za odločanje v oficialnih postopkih. Pogoji so torej praviloma določeni sorazmerno z močjo pooblastil v razmerju do strank. </p>
	<p>'''Glavni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ZIN določa za vse inšpektorje, dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. '''To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru. </p>		<p><strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Glavni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ZIN določa za vse inšpektorje, dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. </strong>To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru. </p>
	<p>'''ZIN za inšpektorje''', glavnega in ostale, v 13. členu navaja, da se podrejeno glede na specialne zakone in zlasti v kombinaciji z ZJU (posebej za uradnike na položaju, kar se tiče glavnega inšpektorja) upošteva naslednje pogoje: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba, poseben strokovni izpit za inšpektorja (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12420 Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja], Ur. l. RS, št. 41/15 in nasl.) in izkaz potrebnih delovnih izkušenj po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih.</p>		<p>'''Posamezni specialni zakoni lahko določajo tudi specialne pogoje '''za opravljanje dela tako področnega inšpektorja kot glavnega inšpektorja za določeni inšpektorat oziroma področje. ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (več o v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 55 in nasl.), zato je treba za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialne zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji] (ZZdrI, Ur. l. RS, št. 99/99 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradebeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.). ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, kot glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>
	~~<p>'''Posamezni specialni zakoni lahko določajo tudi specialne pogoje '''za opravljanje dela tako področnega inšpektorja kot glavnega inšpektorja za določen inšpektorat oziroma področje~~. ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, kot glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>
	<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, katere splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>		<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, katere splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:16:06Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:16, 28. maj 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje.~~ </p>~~		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (več o v Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, 2016, str. 55 in nasl.), zato je treba za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialne zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ] (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji] (ZZdrI, Ur. l. RS, št. 99/99 in nasl.), [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8244 Gradebeni zakon] (GZ-1, Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.) . </p>
			<p>'''Glavni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ZIN določa za vse inšpektorje, dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. '''To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru. </p>
	<p>'''e po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor~~, razprave, sodna praksa in komentar zakona~~, 2016, str. 55~~, 56~~), zato je ~~potrebno~~ za podrobnejše področje dela preučiti tudi ~~specialnejše~~ zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ],(ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in ~~55/17in~~ [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.)~~. ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij~~, ~~ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z~~ [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=~~ZAKO3225 Zakonom o državni upravi~~] (~~ZDU~~-1, Ur. l. ~~ist~~ RS, št. ~~113~~/~~05)~~in ~~ZJU''' (prav tam, str~~. 62).</p>		<p>'''ZIN za inšpektorje''', glavnega in ostale, v 13. členu navaja, da se podrejeno glede na specialne zakone in zlasti v kombinaciji z ZJU (posebej za uradnike na položaju, kar se tiče glavnega inšpektorja) upošteva naslednje pogoje: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba, poseben strokovni izpit za inšpektorja (glej [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12420 Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja], Ur. l. RS, št. 41/15 in nasl.) in izkaz potrebnih delovnih izkušenj po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih.</p>
	<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>		<p>'''Posamezni specialni zakoni lahko določajo tudi specialne pogoje '''za opravljanje dela tako področnega inšpektorja kot glavnega inšpektorja za določen inšpektorat oziroma področje. ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, kot glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>
	<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno ~~s specialnejšimi predpisi~~ upošteva naslednje pogoje ~~za opravljanje inšpekcijskega nadzora~~: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba~~. Inšpektor mora imeti opravljen~~ strokovni izpit za inšpektorja in ~~izkazovati potrebne delovne izkušnje~~ po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih ~~(prav tam, str~~. ~~136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v tretjem odstavku.'''~~</p>		<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, katere splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>
	<p>'''Posamezni specialni zakoni ~~imajo, kot že navedeno, poleg pogojev, ki so določeni v ZJU in ZIN,~~ lahko tudi ~~specialnejše~~ pogoje za opravljanje dela področnega inšpektorja in glavnega inšpektorja. ~~ZJU in ZIN se v teh primerih uporabljata subsidiarno.'''~~ ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima ~~naj manj~~ visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan ~~tisti~~, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>
	<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU~~, ZDU-1~~, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, ~~kakšne~~ splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:05:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:05, 28. maj 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>		<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.) '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>
	<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov~~</strong>~~, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta~~</strong>~~ (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. '''znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo '''Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta''' (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena''' v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest''' tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in~~ ~~[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07) ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>
	~~<p>''''''</p>~~
	<p>'''e po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ],(ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/17in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>		<p>'''e po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ],(ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/17in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>
	<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>		<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:04:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:04, 28. maj 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>		<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>
	<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr.<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov</strong>, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta</strong> (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov</strong>, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta</strong> (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:03:44Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:03, 28. maj 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.] '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>		<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih] (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>
	<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr.<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov</strong>, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta</strong> (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr.<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov</strong>, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta</strong> (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Ur. l. RS, št. 58/03)~~] (~~več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave] (Ur. l. RS, št. 58/03); več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)] ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>
	<p>''''''</p>		<p>''''''</p>
	<p>'''e po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05)], [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/~~17)] in~~ [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)] in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>		<p>'''e po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji ],(ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05) [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela )] (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/17in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>
	<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>		<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>
	<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v tretjem odstavku.'''</p>		<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v tretjem odstavku.'''</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T10:02:05Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:02, 28. maj 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>'''Glavni inšpektorji se po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.] ~~štejejo za uradnike~~ na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja.~~'''~~ Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU~~: Komentar~~, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest~~, se uradniki~~ na položaju ~~razlikujejo po načinu~~ zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. ~~členu~~ ZJU~~, imenovanja ter~~ prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>		<p>'''Glavni inšpektorji '''so po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.] '''uradniki na položaju '''in nimajo statusa političnega funkcionarja (kot npr. minister). Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (več o tem v Korpič Horvat idr. (ur.), ZJU s komentarjem, 2022, str. 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest ZJU ureja za uradnike na položaju drugače način zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti v skladu s 122. členom [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS] in po 60. členu ZJU z javnim natečajem, da bi tako pomembno mesto za javni interes zasedel najboljši ali vsaj primeren kandidat tudi po oceni posebne natečajne komisije, ne le predstojnika, ki glavnega inšpektorja imenuje, tj. praviloma minister, v katerega resor sodi določen inšpektorat. ZJU nadalje določa imenovanje in prenehanja delovnega razmerja ter omejeno trajanje tega položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim ~~urejajo~~ pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih ~~izkušnjah~~, ~~funkcionalna~~ in ~~specialna znanja~~ ter ~~posebne~~ sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa ~~v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat,~~ je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Ur. l. RS, št. 58/03)] (~~ZJU s komentarjem~~, ~~2022~~, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta ~~organizacija biti~~ v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr.<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov</strong>, vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta, čeprav skupne elemente določajo <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Standardi strokovne usposobljenosti Uradniškega sveta</strong> (dostopno na: [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/ https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/uradniski-svet/]). Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15 mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
	[[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen\|28. člen ZUP]]		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, med drugim pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj, funkcionalnih in specialnih znanj ter posebnih sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Ur. l. RS, št. 58/03)] (več o tem v Korpič Horvat idr., prav tam, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora biti ta v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>'''Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>Pogoje in pooblastila inšpektorjev določajo nadalje tudi [[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen{{!}}28. člen ZUP]] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)] ter posebni predpisi, vezani na določeno upravno področje. </p>
	~~<p>'''~~[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)]je po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05)], [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/17)] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)] in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>		<p>''''''</p>
			<p>'''e po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05)], [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/17)] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)] in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>
	<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>		<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>
	<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v tretjem odstavku.'''</p>		<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v tretjem odstavku.'''</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T09:49:34Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:49, 28. maj 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>'''Glavni inšpektorji se po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.] štejejo za uradnike na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja.''' Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU: Komentar, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest, se uradniki na položaju razlikujejo po načinu zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. členu ZJU, imenovanja ter prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>		<p>'''Glavni inšpektorji se po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.] štejejo za uradnike na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja.''' Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU: Komentar, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest, se uradniki na položaju razlikujejo po načinu zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. členu ZJU, imenovanja ter prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim urejajo pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušnjah, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat, je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (~~Uradni list~~ RS, št. 58/03)] (ZJU: s komentarjem, 2022 str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta organizacija biti v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim urejajo pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušnjah, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat, je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Ur. l. RS, št. 58/03)] (ZJU s komentarjem, 2022, str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta organizacija biti v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>'''Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je ~~potrebno~~ uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). ~~V kolikor~~ kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		[[Zak:ZUP#28._.C4.8Dlen\|28. člen ZUP]]
	<p>'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, ~~Uradni list~~ RS, št. 43/07)]je po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, ~~Uradni list~~ RS, št. 114/05)], [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela (ZID-1, ~~Uradni list~~ RS, št. 19/14 in 55/17)] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, ~~Uradni list~~ RS, št. 59/06~~'''~~)~~''']'''''''''~~. ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi (ZDU-1, ~~Uradni list~~ RS, št. 113/05)] in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>		<p>'''Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je treba uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). Če kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
			<p>'''[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur. l. RS, št. 43/07)]je po 3. odstavku podrejen področnemu zakonu, kar pomeni, da se ta zakon uporablja le v primeru vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni torej moramo upoštevati pravilo nadrejenosti specialnejšega predpisa nad splošnejšim oziroma lex specialis derogat legi generali.''' Poudariti je potrebno, da ZIN le z minimalnimi standardi ureja enotno delovanje vseh inšpekcij, ne glede na njihovo področje delovanja (Kovač (ur.), Inšpekcijski nadzor, razprave, sodna praksa in komentar zakona, 2016, str. 55, 56), zato je potrebno za podrobnejše področje dela preučiti tudi specialnejše zakone na iskanem področju. To so npr. [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO460 Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI, Ur. l. RS, št. 114/05)], [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO6711 Zakon o inšpekciji dela (ZID-1, Ur. l. RS, št. 19/14 in 55/17)] in [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1373 Zakon o zdravstveni inšpekciji (ZZdrI, Ur. l.RS, št. 59/06 in nasl.). ZIN torej ureja delovanje inšpekcij navzven, v razmerju do nadzorovanih oseb, določa torej temeljna načela pri delovanju vseh inšpekcij, ne pa tudi internega delovanja znotraj posameznih enot. Uporablja se celostno le skupaj z [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakonom o državni upravi (ZDU-1, Ur. l. ist RS, št. 113/05)] in ZJU''' (prav tam, str. 62).</p>
	<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>		<p>Glavni inšpektor ima poleg pooblastil za vse inšpektorje dolžnost izvajati tudi naloge, ki jih ima vsak predstojnik organa v sestavi. To so: vodenje in predstavljanje organa (inšpektorata), organiziranje in koordiniranje dela ter v okviru pooblastil odgovarjati za zakonitost, kakovost in učinkovitost inšpektorjev, izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca ter poročanje resornemu ministru.</p>
	<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v 3. odstavku.'''</p>		<p>ZIN v 13. členu navaja, da se podrejeno s specialnejšimi predpisi upošteva naslednje pogoje za opravljanje inšpekcijskega nadzora: opravljena specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. Inšpektor mora imeti opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izkazovati potrebne delovne izkušnje po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (prav tam, str. 136). '''Poleg vseh navedenih, mora glavni inšpektor izpolnjevati tudi pogoje iz ZJU glede imenovanja uradnika na položaju, ki so navedeni v tretjem odstavku.'''</p>
	<p>'''Posamezni specialni zakoni imajo, kot že navedeno, poleg pogojev, ki so določeni v ZJU in ZIN, lahko tudi specialnejše pogoje za opravljanje dela področnega inšpektorja in glavnega inšpektorja. ZJU in ZIN se v teh primerih uporabljata subsidiarno.''' ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima naj manj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan tisti, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>		<p>'''Posamezni specialni zakoni imajo, kot že navedeno, poleg pogojev, ki so določeni v ZJU in ZIN, lahko tudi specialnejše pogoje za opravljanje dela področnega inšpektorja in glavnega inšpektorja. ZJU in ZIN se v teh primerih uporabljata subsidiarno.''' ZSolI npr. v 4. členu določa, da je inšpektor lahko, kdor ima naj manj visoko izobrazbo in sedem let delovnih izkušenj na pedagoškem, svetovalnem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja, glavni inšpektor po 3. členu pa je lahko imenovan tisti, kdor ima najmanj visoko izobrazbo in deset let pedagoških delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Inšpektor za šport mora imeti izobrazbo druge stopnje ali enakovredno izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na pedagoškem, razvojno-raziskovalnem ali upravnem področju športa, poleg tega pa mora opraviti tudi strokovni izpit za inšpektorja.</p>
	<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, kakšne splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>		<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZDU-1, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, kakšne splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T09:46:33Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:46, 28. maj 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>'''Glavni inšpektorji se po ~~'''~~[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, ~~Uradni list~~ RS, št. 63/~~07)~~]~~'''~~ štejejo za uradnike na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja.''' Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU: Komentar, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest, se uradniki na položaju razlikujejo po načinu zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. členu ZJU, imenovanja ter prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>		<p>'''Glavni inšpektorji se po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO3177 Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl.] štejejo za uradnike na položaju in nimajo statusa političnega funkcionarja.''' Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvajajo pooblastila za vodenje, usklajevanje in organizacijo dela znotraj organa (Korpič, Horvat (ur.) ZJU: Komentar, 2022, str: 437). Za razliko od ostalih uradniških delovnih mest, se uradniki na položaju razlikujejo po načinu zasedbe delovnega mesta, ki se mora začeti z javnim natečajem po 60. členu ZJU, imenovanja ter prenehanja delovnega razmerja in omejeno trajanje položaja na pet let. Položaji se pridobijo z odločbo o imenovanju, prenehajo pa z odločbo o razrešitvi.</p>
	<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim urejajo pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušnjah, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat, je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Uradni list RS, št. 58/03)] (ZJU: s komentarjem, 2022 str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta organizacija biti v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>		<p>ZJU v 79. členu določa pogoje za uradniška delovna mesta, ki med drugim urejajo pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušnjah, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti. Organizacija položajev znotraj določenega organa v sestavi ministrstva, v našem primeru je to posamezen inšpektorat, je določena v aktih o notranji sistemizaciji delovnih mest tega organa. Ti akti morajo biti usklajeni s predpisi vlade, kot je na primer [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2954 Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (Uradni list RS, št. 58/03)] (ZJU: s komentarjem, 2022 str. 433). Vsak inšpektorat ima torej določeno avtonomijo pri organizaciji svoje notranje strukture, vendar mora ta organizacija biti v skladu z višjimi predpisi. To zagotavlja enotnost in skladnost znotraj celotne javne uprave, hkrati pa omogoča prilagoditev specifičnim potrebam in nalogam posameznega inšpektorata.</p>
	<p>'''Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je potrebno uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). V kolikor kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>		<p>'''Poleg pogojev za pridobitev naziva uradnika, pa morajo uradniki na položaju, zaradi narave njihovega vodstvenega delovnega mesta, dopolnilno izpolnjevati dodatne pogoje, kot so npr. znanje upravnega vodenja in upravljanja kadrovskih virov''', vendar pa so le ti stvar presoje in se razlikujejo glede na naravo delovnega mesta. Da bi se izognili primerom, v katerih odličen uradnik zaradi neizpolnjevanja pogoja teh dodatnih znanj, ne more biti imenovan na položaj, je potrebno uradnikom nuditi predhodno pridobivanje teh funkcionalnih znanj (prav tam, str. 436). V kolikor kandidat za imenovanje na položaj omenjenih funkcionalnih znanj še ne izpolnjuje, mu 81. člen ZJU v tretjem odstavku dopušča, da le ta izpolni v 15. mesecih od dneva imenovanja na položaj.</p>
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, kakšne splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>		<p>Pogoje za glavnega inšpektorja kot tudi druge inšpektorje tako določajo splošni (ZJU, ZIN, ZUP) in specialni predpisi, ki določajo vsebino in način delovanja oziroma organizacijo posameznih inšpekcij.''' Za določen primer je zato treba upoštevati kombinirano vse relevantne zakonske in podzakonske predpise, pa tudi sistemizacijo delovnih mest''', kjer je za posamezno delovno mesto razvidno, kakšne splošne in posebne pogoje mora izpolnjevati posamezen zaposleni, da zasede določeno delovno mesto.</p>

	~~<br>~~
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''
			[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==