Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava - Zgodovina strani

SajevicMarusa ob 13:20, 24. maj 2023

2023-05-24T13:20:26Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:20, 24. maj 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Ko se na ~~prmer~~ pripravlja zakon, ki določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasebnega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd., je vprašanje, ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS s tem zakonom zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše)~~ ~~ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le~~ ~~pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne~~ ~~vsebine, npr.~~ ~~da ~~nosilce ~~javnega pooblastila~~ ~~določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo~~ ~~izdaja strokovno glasilo ...<br>		Ko se na primer pripravlja zakon, ki določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasebnega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd., je vprašanje, ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS s tem zakonom zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilec javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).		Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen{{!}}1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).

	Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>]~~ ~~(URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave").~~ ~~Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. '''Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne.''' Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.		Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>] (URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave"). Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. '''Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne.''' Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.

	Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje.~~ ~~Javno pooblastilo~~ ~~se lahko poveri z zakonom,~~ ~~kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le,~~ ~~ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).		Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje. Javno pooblastilo se lahko poveri z zakonom, kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le, ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).

	'''Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča.''' Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le~~ ~~podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.		'''Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča.''' Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.

	V~~ ~~konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi)~~ ~~državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. '''Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status nosilca javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo''' (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) '''oziroma uporabniki''' nosilca javnega pooblastila '''podrobneje uredi še s pogodbo''' v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila.		V konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi) državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. '''Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status nosilca javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo''' (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) '''oziroma uporabniki''' nosilca javnega pooblastila '''podrobneje uredi še s pogodbo''' v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />



	[[Category:Kdaj_ne/gre_za_upravno_zadevo_in_ni/je_potrebna_podrejena_raba_ZUP?]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]		[[Category:Kdaj_ne/gre_za_upravno_zadevo_in_ni/je_potrebna_podrejena_raba_ZUP?]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

PoloncaK: /* Vprašanje: */

2022-12-01T09:38:00Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:38, 1. december 2022
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	~~V pripravi je nov področni~~ zakon, ki ~~med drugim~~ določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasebnega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd.		Ko se na prmer pripravlja zakon, ki določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasebnega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd., je vprašanje, ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS s tem zakonom zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>

	~~Ali~~ se lahko glede na 121. člen Ustave RS zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog?

	Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

Na7523 ob 12:43, 26. november 2022

2022-11-26T12:43:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:43, 26. november 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==		== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==

	'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010~~<br><br>~~		'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010, pregled 25. 11. 2022

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	V pripravi je nov področni zakon, ki med drugim določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega ~~zasenega~~ subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd. Ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>		V pripravi je nov področni zakon, ki med drugim določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasebnega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd.

			Ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog?

			Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==
Vrstica 11:		Vrstica 15:
	Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).		Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).

	Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://~~zakonodaja.gov~~.si/~~rpsi~~/~~r01/predpis_USTA1.html~~ <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>] (URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave"). Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne. Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.		Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>] (URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave"). Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. '''Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne.''' Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.

			Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3225 Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 113/05 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje. Javno pooblastilo se lahko poveri z zakonom, kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le, ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).

	Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje. Javno pooblastilo se lahko poveri z zakonom, kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le, ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča. Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.		'''Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča.''' Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.

	V konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi) državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status ~~nosilva~~ javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) oziroma uporabniki nosilca javnega pooblastila podrobneje v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila ~~uredi še s pogodbo~~.		V konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi) državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. '''Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status nosilca javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo''' (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) '''oziroma uporabniki''' nosilca javnega pooblastila '''podrobneje uredi še s pogodbo''' v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila.

	<br>		<br>

FUsasad ob 17:21, 9. december 2010

2010-12-09T17:21:33Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:21, 9. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==		== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==

	'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010<br>~~---[[Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava]]~~		'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010<br><br>

	<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	V pripravi je nov področni zakon, ki med drugim določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasenega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd. Ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>		V pripravi je nov področni zakon, ki med drugim določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasenega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd. Ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).		Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).

	Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>] (URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave"). Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne. Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.		Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>] (URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave"). Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne. Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.

	Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje. Javno pooblastilo se lahko poveri z zakonom, kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le, ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča. Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.		Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje. Javno pooblastilo se lahko poveri z zakonom, kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le, ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča. Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.

	V konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi) državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status nosilva javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) oziroma uporabniki nosilca javnega pooblastila podrobneje v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila uredi še s pogodbo.		V konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi) državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status nosilva javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) oziroma uporabniki nosilca javnega pooblastila podrobneje v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila uredi še s pogodbo.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Kdaj ne~~/~~gre za upravno zadevo in ni~~/~~je potrebna podrejena raba ZUP~~?]] [[Category:~~Stvarna pristojnost organov~~ (1. ~~stopnja~~, ~~pritožbeni in nadzorni organi~~)]]		[[Category:Kdaj_ne/gre_za_upravno_zadevo_in_ni/je_potrebna_podrejena_raba_ZUP?]] [[Category:Stvarna_pristojnost_organov_(1._stopnja,_pritožbeni_in_nadzorni_organi)]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T12:36:57Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:36, 8. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==		== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==

	'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010<br>~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava]]		'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010<br>---[[Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava]]

	<br>		<br>

Mitjad ob 19:57, 11. oktober 2010

2010-10-11T19:57:30Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:57, 11. oktober 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~BlobAccessException~~		== '''Zadeva: '''Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava ==

			'''Datum odgovora:''' 6. 10. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava]]

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==

			V pripravi je nov področni zakon, ki med drugim določa pristojnosti t. i. klicnega centra, ki naj bi se izvajal s strani določenega zasenega subjekta (zavoda, društva ipd.), tudi denimo registracijo uporabnikov, obveščanje, vodenje uradnih evidenc ipd. Ali se lahko glede na 121. člen Ustave RS zavod kot oseba zasebnega prava pooblasti za izvajanje tovrstnih nalog in ali so te naloge lahko le upravne (in katere to so, le odločanje v upravnih postopkih ali širše) ter ali so lahko (le) oblastne ali servisne? Katere naloge je možno poveriti taki osebi z zakonom in tako opredeliti to osebo kot nosilca javnih pooblastil? Ali pa se za tovrstne naloge v zakonu ne navede konkretnega nosilca in se na podlagi zakona z izvajalcem sklene le pogodba o izvajanju nalog? Pri tem ugotavljamo, da različni veljavni zakoni dodeljujejo javna pooblastila različnim pravnim osebam za različne vsebine, npr. da nosilce javnega pooblastila določa standarde in normative za izvajanje posameznih vrst nalog, nadalje določa programe usposabljanja, organizira strokovno izobraževanje in usposabljanje, celo izdaja strokovno glasilo ...<br>

			== '''Odgovor:''' ==

			Če področni zakon določene naloge opredeljuje kot javne oziroma odločanje ali storitve v javnem interesu, gre v tem delu za t. i. javne naloge, ki so kot temeljne naloge državne uprave lahko tudi predmet javnega pooblastila. Konkretni primer osnutka zakona določa različne naloge, ki so po pravni naravi oblastne (zlasti npr. registracija določenih subjektov kot upravna zadeva in tako izvajalci sodijo med zavezane organe po [[Zak:ZUP#1._.C4.8Dlen\|1. členu ZUP]], kot tudi posamična dejanja v postopkih podeljevanja statusa), pa tudi druge (npr. obveščanje). Pri tem se med upravne naloge ne šteje le vodenja oziroma odločanja v konkretnih upravnih zadevah, ampak tudi izdajanja splošnih aktov in materialnih dejanj, kot je denimo vodenje uradnih evidenc (več o tem v Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006).

			Na splošno so vrste nalog, ki se lahko zaupajo z javnim pooblastilom, po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html <font color="#0066cc">Ustavi RS</font>] (URS, Ur. l. RS, 33/91 in novele) dokaj nedorečene, saj je v drugem odstavku 121. člena uporabljen izraz "nekatere" naloge ("Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje ''nekaterih ''funkcij državne uprave"). Ni jasno, za katere naloge gre, niti kakšnega obsega so lahko. Ko preučujemo naravo nalog, ki jih opravlja državna uprava, se moramo hkrati zavedati, da uprava opravlja tudi neupravne naloge, zato so lahko obojne predmet javnih pooblastil. Ne drži trditev, da se le oblastne naloge lahko prenaša z javnim pooblastilom, neoblastnih pa ne. Tako ni videti nobene ovire, da se katerakoli upravna naloga, oblastna ali neoblastna (servisna), zaupa kot javno pooblastilo. Splošno stališče je naslednje – če že sama država in njena uprava opravljata tako avtoritativne kot druge, zlasti servisne, razvojne, pospeševalne in strokovne naloge, potem se lahko z javnim pooblastilom prenašajo tudi te. Ustava namreč omejuje predmet javnega pooblastila le z vezanostjo na primarnega nosilca, tj. državno upravo. Se pravi – predmet javnega pooblastila je lahko katerakoli naloga v okviru funkcij, ki jih opravlja državna uprava (Kovač, Javno pooblastilo v Republiki Sloveniji, 2005, str. 213-216). Pri tem pa je treba nadalje upoštevati, ali se te naloge poverja javnopravnemu ali zasebnopravnemu nosilcu.

			Drugi in tretji odstavek 15. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO3225.html Zakona o državni upravi] (ZDU-1, Ur. l. RS, št. 52/02 in novele) obravnavata vprašanje podelitve javnega pooblastila v tem delu podrobneje. Javno pooblastilo se lahko poveri z zakonom, kar pa je mogoče izpolniti vključno s konkretno navedbo subjekta kot nosilca javnih pooblastil le, ko se javno pooblastilo zaupa neposredno z zakonom specifičnim osebam javnega prava, ki so ustanovljene neposredno z zakonom (npr. različne zbornice) (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522).Kadar so nosilci javnih pooblastil lahko pravne osebe zasebnega prava, pa neposredna podelitev javnega pooblastila ni mogoča. Pravne osebe zasebnega prava namreč v zakonu ne morejo biti navedene oz. je to vsaj težko izvedljivo ali bi bilo neupravičeno monopolne narave, poleg tega pa se vedno lahko ustanovijo nove take osebe, ki morajo tudi imeti možnost pridobiti javno pooblastilo (Kovač, Pravni in sociološki vidiki javnih pooblastil, 2006, str. 175). Zato v primeru podelitve javnega pooblastila zasebnopravnim/emu subjektom/u zakon praviloma le podrobno uredi način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo oziroma s svojim posamičnim aktom določi enega ali več nosilcev javnega pooblastila, in določi postopek za podelitev javnega pooblastila (Pirnat (gl. ur.), Komentar zakonov s področja uprave, 2004, str. 522-523). Na tej podlagi (odločbe o izbiri nosilca javnega pooblastila) se lahko nato z določenim nosilcem sklene tudi pogodba o podrobnejšem izvajanju javnega pooblastila.

			V konkretnem primeru tako velja, da zakon lahko kot predmet javnega pooblastila opredeli tudi neoblastne naloge, ki jih izvaja (tudi) državna uprava, vendar pa se praviloma v zakonu poimensko opredeli le javnopravne nosilce javnih pooblastil, medtem ko se pri (več možnih) zasebnopravnih nosilcih opredeli le pogoje za ta status in pristojnost ter postopek podelitve statusa. Če in ko zasebnopravni subjekt z upravno odločbo pridobi status nosilva javnega pooblastila za izvajanje nalog po zakonu, se lahko razmerje z državo (v njenem imenu deluje organ, ki je izdal odločbo o podelitvi javnega pooblastila) oziroma uporabniki nosilca javnega pooblastila podrobneje v okviru določb zakona in določil odločbe o podelitvi javnega pooblastila uredi še s pogodbo.

			<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

			== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

			<comments />

			[[Kategorija:Kdaj ne/gre za upravno zadevo in ni/je potrebna podrejena raba ZUP?]] [[Category:Stvarna pristojnost organov (1. stopnja, pritožbeni in nadzorni organi)]]

Mitjad: Copied from Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava

2010-10-11T19:57:11Z

Copied from Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava

← Starejša redakcija	Redakcija: 21:57, 11. oktober 2010
(Ni razlike)

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava na Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava

2010-10-11T19:56:58Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava na Izvirnik:Podelitev javnega pooblastila pravni osebi zasebnega prava

Nova stran

BlobAccessException