Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-11T09:42:48Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:42, 11. december 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).		'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).

	~~Posredno pa je mogoče tudi ob~~ nepodaljšljivem izpolnitvenem roku ~~stranki omogočiti "podaljšanje" roka z opredelitvijo roka v sklepu~~ o izvršbi (po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]])~~. S tem sklepom~~ se ~~odredi~~ rok za ~~izvršitev odločbe~~, ki v ~~bistvu podaljša prvotno določeni rok (~~rok za izpolnitev ~~obveznosti)~~ v ~~odločbi~~. ZUP trajanja tega roka ne omejuje. ~~Ker pa se s sklepom~~ o izvršbi ~~poseže v del materialnopravne odločitve,~~ je ~~izdaja takšnega sklepa o izvršbi, s katerim se "podaljša" rok iz odločbe, po našem mnenju možna le pod strogimi pogoji~~:		Kljub nepodaljšljivem izpolnitvenem roku iz odločbe oziroma drugega izvršilnega naslova, je zaradi pravil izvršilnega postopka, ki terjajo izdajo sklepa o (dovolitvi) izvršbi (po [[Zak:ZUP#290._.C4.8Dlen{{!}}290. členu ZUP]]), s  katerim se ponovno določi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti pred začetkom neposrednih izvršilnih dejanj ali prisilitvijo, treba upoštevati, da '''določitev roka v izvršilnem postopku posredno vpliva na izpolnitveni – paricijski rok,''' saj stranka tako dobi dodaten čas za izpolnitev pred izvršbo. Z določitvijo roka za izpolnitev, ki je obvezna sestavina sklepa o izvršbi, bi zato poenostavljeno lahko govorili celo o podaljšanju roka, čeprav v pravnem smislu ne gre za podaljšanje, ampak nov rok.  ZUP trajanja tega roka ne omejuje, vendar je pri določanju treba upoštevati javni interes in s tem povezan še dopusten časovni vidik za njegovo zavarovanje. V sklepu o izvršbi je zato pri določitvi oziroma »podaljšanju« roka treba strogo presoditi naslednje okoliščine:

	*stranka s konkretnimi dejanji kaže, da se je vsaj trudila prvotni rok izpolniti – ne gre za očitno izogibanje obveznosti, ampak "benevoletno" kršitev,		*stranka s konkretnimi dejanji kaže, da se je vsaj trudila prvotni rok izpolniti – ne gre za očitno izogibanje obveznosti, ampak "benevoletno" kršitev,
	*stranka predlaga podaljšanje roka,
	*organ oceni, da je podaljšanje roka res potrebno, ker prvotnega roka iz bolj ali manj objektivnih razlogov realno ni (več) mogoče izpolniti,		*organ oceni, da je podaljšanje roka res potrebno, ker prvotnega roka iz bolj ali manj objektivnih razlogov realno ni (več) mogoče izpolniti,
	*podaljšanje roka ne sme biti v nasprotju s konkretno materialno določbo oz. namenom materialnega zakona (npr. če materialni zakon določa rok za izpolnitev obveznosti v obsegu do 6 mesecev, ne more biti potem rok za izvršbo denimo nekaj let, ampak kvečjemu nekaj tednov/mesecev),		*podaljšanje roka ne sme biti v nasprotju s konkretno materialno določbo oz. namenom materialnega zakona (npr. če materialni zakon določa rok za izpolnitev obveznosti v obsegu do 6 mesecev, ne more biti potem rok za izvršbo denimo nekaj let, ampak kvečjemu nekaj tednov/mesecev),
Vrstica 29:		Vrstica 27:
	Upravni organ '''v izreku odločbe''' ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi dejanje. V konkretnem primeru je razbrati, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, št. 92/22 in nasl.), ki ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).		Upravni organ '''v izreku odločbe''' ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi dejanje. V konkretnem primeru je razbrati, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, št. 92/22 in nasl.), ki ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).

	V danem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je '''rok za izpolnitev obveznosti materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po '''[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]'''),''' razen če področni (materialni) zakon določi drugače, kar pa v tem primeru niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa. Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.		V danem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je '''rok za izpolnitev obveznosti materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po '''[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]'''),''' razen če področni (materialni) zakon določi drugače, kar pa v tem primeru niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa. Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka '''zavrže''' s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.
	<br>		<br>

	Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu, bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma zaradi meritorne odločitve in spremembe že izdane odločbe z odločbo (ne s sklepom, ki pride v poštev pri formalnih odločitvah). Pri tem bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).		'''Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu''', bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma zaradi meritorne odločitve in spremembe že izdane odločbe z odločbo (ne s sklepom, ki pride v poštev pri formalnih odločitvah). Pri tem bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).

PoloncaKovac: /* Zadeva: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti */

2023-12-11T09:39:13Z

Zadeva: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:39, 11. december 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==		== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 11. 12. 2023

	'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v postopku		'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v postopku

PoloncaKovac: /* Zadeva: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - V USKLAJEVANJU */

2023-12-11T09:39:04Z

Zadeva: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:39, 11. december 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2023-12-11T07:41:26Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:41, 11. december 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Roki za izpolnitev obveznosti so materialni roki, ker določajo obseg obveznosti, ki se nalaga, in "mejo", od kdaj dalje običajno sledi materialnopravna posledica, tj. prisilna sankcija (izvršba) in druge omejitve po področnem zakonu, če stranka naloženega ne izpolni v danem roku. Zato '''praviloma materialni roki sploh niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi''' (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari).		Roki za izpolnitev obveznosti so materialni roki, ker določajo obseg obveznosti, ki se nalaga, in "mejo", od kdaj dalje običajno sledi materialnopravna posledica, tj. prisilna sankcija (izvršba) in druge omejitve po področnem zakonu, če stranka naloženega ne izpolni v danem roku. Zato '''praviloma materialni roki sploh niso podaljšljivi, razen če področni (materialni) zakon sam tako določi''' (po Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 244). Rok za izpolnitev obveznosti (paricijski rok), ki je določen v področnem zakonu, se lahko podaljša v skladu s področnim zakonom, pod dodatnim pogojem, če le-ta določa relativni rok (neredko je namreč določen absoluten rok, ki pa je nepodaljšljiv po naravi stvari).

	'''Kadar materialni zakon dovoli podaljšanje izpolnitvenega roka, naj bi bilo tudi navedeno, ali je to podaljšanje možno le enkrat ali večkrat. '''Po naravi zadeve bo praviloma oziroma ob različnem ~~možnem~~ tolmačenju možno kvečjemu enkratno podaljšanje, sicer ni videti smisla v prvotnem omejevanju roka. Večkratno podaljšanje torej pride v poštev le, če bi področni zakon neposredno določil to možnost. O podaljšanju se odloči na predlog/zahtevo stranke z odločbo (ali drugim izvršilnim naslovom, enakim, kot je bil izdan pri določitvi prvotnega roka), saj gre za materialnopravno vprašanje.		'''Kadar materialni zakon dovoli podaljšanje izpolnitvenega roka, naj bi bilo tudi navedeno, ali je to podaljšanje možno le enkrat ali večkrat. '''Po naravi zadeve bo praviloma oziroma ob različnem tolmačenju možno kvečjemu enkratno podaljšanje, sicer ni videti smisla v prvotnem omejevanju roka. Večkratno podaljšanje torej pride v poštev le, če bi področni zakon neposredno določil to možnost. O podaljšanju se odloči na predlog/zahtevo stranke z odločbo (ali drugim izvršilnim naslovom, enakim, kot je bil izdan pri določitvi prvotnega roka), saj gre za materialnopravno vprašanje.

	'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).		'''Po ZUP torej materialnega roka ni mogoče podaljšati.''' Če ni podlage za podaljšanje v področnem predpisu, bi bilo treba zato formalno pravilno zahtevek stranke v takem primeru zavreči s sklepom, ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje, po [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. členu ZUP]] (ker ne gre za upravno zadevo, prva točka prvega odstavka tega člena).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-09T11:22:15Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:22, 9. december 2023
Vrstica 29:		Vrstica 29:
	Upravni organ '''v izreku odločbe''' ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi dejanje. V konkretnem primeru je razbrati, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, št. 92/22 in nasl.), ki ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).		Upravni organ '''v izreku odločbe''' ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi dejanje. V konkretnem primeru je razbrati, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, št. 92/22 in nasl.), ki ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).

	V danem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je r'''ok za izpolnitev obveznosti materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po '''[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]'''),''' razen če področni (materialni) zakon določi drugače, kar pa v tem primeru niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa. Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.		V danem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je '''rok za izpolnitev obveznosti materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po '''[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]'''),''' razen če področni (materialni) zakon določi drugače, kar pa v tem primeru niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa. Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.
	<br>		<br>

	Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu, bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma zaradi meritorne odločitve in spremembe že izdane odločbe z odločbo, pri ~~čemer~~ bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).		Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu, bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma zaradi meritorne odločitve in spremembe že izdane odločbe z odločbo (ne s sklepom, ki pride v poštev pri formalnih odločitvah). Pri tem bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-09T11:21:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:21, 9. december 2023
Vrstica 32:		Vrstica 32:
	<br>		<br>

	Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu, bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma ~~pa re sz določbo~~, pri čemer bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).		Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu, bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma zaradi meritorne odločitve in spremembe že izdane odločbe z odločbo, pri čemer bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-12-09T11:20:48Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:20, 9. december 2023
Vrstica 27:		Vrstica 27:
	*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,		*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,
	*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>		*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>
	Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi ~~procesno~~ dejanje. V konkretnem primeru ~~predvidevamo~~, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, ~~ ~~št. 92/22 in ~~153/22~~), ki ~~ ~~ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).		Upravni organ '''v izreku odločbe''' ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi dejanje. V konkretnem primeru je razbrati, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS, št. 92/22 in nasl.), ki ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).

	V ~~konkretnem~~ primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je ~~rok~~ za izpolnitev obveznosti ~~ ~~materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.		V danem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je r'''ok za izpolnitev obveznosti materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po '''[[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]'''),''' razen če področni (materialni) zakon določi drugače, kar pa v tem primeru niti [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa. Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.
	<br>		<br>

			Če pa bi bila možnost podaljšanja paricijskega roka dana po področnem zakonu, bi se o tem odločilo v skladu s tem zakonom, praviloma pa re sz določbo, pri čemer bi verjetno zakon zahteval vložitev prošnje za podaljšanje še pred iztekom prvotnega paricijskega roka, ne znotraj roka za pritožbo, saj gre pri izpolnitvi obveznosti za vprašanje izvršljivosti in ne dokončnosti (več o tem v Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 231 in nasl.).

PoloncaKovac: /* Zadeva: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - V USKLAJEVANJU */

2023-12-09T11:13:38Z

Zadeva: Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:13, 9. december 2023
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

			'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v postopku
	<br>		<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

GrahAnita ob 22:02, 8. december 2023

2023-12-08T22:02:50Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 00:02, 9. december 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti ==		== '''Zadeva: '''Podaljševanje roka za izpolnitev obveznosti - V USKLAJEVANJU ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 12. 12. 2022, dopolnjeno 8. 12. 2023

GrahAnita ob 15:15, 8. december 2023

2023-12-08T15:15:58Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:15, 8. december 2023
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,		*podaljšanje roka ne sme prizadeti pravic oz. pravnih koristi drugih oseb niti biti zato ogrožena javna korist,
	*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>		*vse prejšnje točke in določitev konkretnega roka je potrebno v obrazložitvi sklepa o izvršbi po načelu sorazmernosti opredeliti oziroma obrazložiti (npr. zakaj ravno 5 mesecev in ne več oziroma manj).<br>
	Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi procesno dejanje. V konkretnem primeru predvidevamo, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS,  št. 92/22 in 153/22), ki  ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).~~<br>~~V konkretnem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je rok za izpolnitev obveznosti  materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.		Upravni organ v izreku odločbe ([[Zak:ZUP#213. .C4.8Dlen{{!}}213. člen ZUP]]) določi rok, v katerem mora stranka opraviti dejanje oziroma izpolniti obveznost. Pri tem mora izhajati iz obveznosti zagotavljanja poštenega postopka iz [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 22. člena Ustave], in sicer, da pri določitvi roka upošteva okoliščine primera in stranki določi dovolj časa, da opravi procesno dejanje. V konkretnem primeru predvidevamo, da mora stranka v predpisanem roku opraviti kontrolni zdravniški pregled po [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakonu o voznikih] (ZVoz-1, Ur. l. RS,  št. 92/22 in 153/22), ki  ne ureja možnosti podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti, pri čemer pa tudi izvršljivost odločbe veže na potek paricijskega roka in ne pritožbenega roka oziroma na dokončnost in/ali pravnomočnost odločbe (glej šesti odstavek 84. člena ZVoz-1).

			V konkretnem primeru zato velja kot zgoraj omenjeno, tj. da je rok za izpolnitev obveznosti  materialni (paricijski) rok, kar pomeni, da ni podaljšljiv (po [[Zak:ZUP#99. .C4.8Dlen{{!}}99. členu ZUP]]), razen če področni (materialni) zakon določi drugače (kar v tem primeru [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7164 Zakon o voznikih] ne določa). Upravni organ zato prošnjo stranke za podaljšanje izpolnitvenega roka zavrže s sklepom po prvi točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129. .C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ker stranka uveljavlja pravico, ki ji je pravo ne daje.
	<br>		<br>