Personalna pristojnost pri kolegijskih organih - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-09-11T14:10:43Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:10, 11. september 2023
Vrstica 32:		Vrstica 32:

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

			[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

RemicMatjaz: /* Vprašanje: */

2023-05-05T07:08:37Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:08, 5. maj 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	Ali je kolegijski organ že po samem zakonu pristojen za odločitve po ZUP, ne glede na to ali člani kolegijskega organa izpolnjujejo pogoje po 31. členu? Če se zahteva izpolnjevanje pogojev pri posameznih članih - ali je neizpolnjevanje teh pogojev razlog za razrešitev?		Ali je kolegijski organ že po samem zakonu pristojen za odločitve po ZUP, ne glede na to ali člani kolegijskega organa izpolnjujejo pogoje po 31. členu? Če se zahteva izpolnjevanje pogojev pri posameznih članih - ali je neizpolnjevanje teh pogojev razlog za razrešitev?

	Ali se pravila ZUP glede izpolnjevanja pogojev usposobljenosti posameznih članov kolegijskega organa za odločanje v upravnem postopku lahko uporabijo tudi v zvezi z odločanjem kolegijskega organa v hitrem prekrškovnem postopku po ZP-1, glede na smiselno uporabo določb ZUP glede pristojnosti?		Ali se pravila ZUP glede izpolnjevanja pogojev usposobljenosti posameznih članov kolegijskega organa za odločanje v upravnem postopku lahko uporabijo tudi v zvezi z odločanjem kolegijskega organa v hitrem prekrškovnem postopku po ZP-1, glede na smiselno uporabo določb ZUP glede pristojnosti? Če noben član kolegijskega organa ne izpolnjuje pogojev po 31. členu ZUP oz. 49. členu ZP-1, ali lahko kolegijski organ v zvezi z odločanjem v postopku podeli pooblastilo posamezni uradni osebi pri tem organu, ki izpolnjujejo pogoje po 31. členu ZUP za odločanje?

	Če noben član kolegijskega organa ne izpolnjuje pogojev po 31. členu ZUP oz. 49. členu ZP-1, ali lahko kolegijski organ v zvezi z odločanjem v postopku podeli pooblastilo posamezni uradni osebi pri tem organu, ki izpolnjujejo pogoje po 31. členu ZUP za odločanje?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-03T11:33:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:33, 3. maj 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).		Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).

	Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je''' kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za <span style="text-decoration: underline;" >odločanje</span>, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje''' po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'.		Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je''' kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za <span style="text-decoration: underline;">odločanje</span>, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje''' po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'.

	Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;" >vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. '''Če ta oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, torej ne sme voditi postopka, ne glede na to, ali je član kolegija.'''		Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;">vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. '''Če ta oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, torej ne sme voditi postopka, ne glede na to, ali je član kolegija.'''

	'''Ni pa vprašljivo, ali lahko ista oseba postopek vodi in deluje kot član odločujočega kolegija na isti stopnji odločanja. To je celo splošno pravilo''', ki ima logično podstat, kajti na seji kolegija zadevna oseba lahko še ustno podrobneje predstavi primer in morebitne upoštevne posebne okoliščine. Pri tem je edino smiselno pričakovati, da bo uradna oseba, ki je pripravila poročilo in osnutek akta, glasovala v vlogi člana kolegija enako, kot pri oblikovanju predloga, vendar to nikakor ne predstavlja konflikta v okviru nepristranskosti oz. zakonitosti.		'''Ni pa vprašljivo, ali lahko ista oseba postopek vodi in deluje kot član odločujočega kolegija na isti stopnji odločanja. To je celo splošno pravilo''', ki ima logično podstat, kajti na seji kolegija zadevna oseba lahko še ustno podrobneje predstavi primer in morebitne upoštevne posebne okoliščine. Pri tem je edino smiselno pričakovati, da bo uradna oseba, ki je pripravila poročilo in osnutek akta, glasovala v vlogi člana kolegija enako, kot pri oblikovanju predloga, vendar to nikakor ne predstavlja konflikta v okviru nepristranskosti oz. zakonitosti.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-03T11:32:52Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:32, 3. maj 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).		Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).

	Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. ~~''''''~~Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je '''kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (''ex lege'') pooblaščen za odločanje, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.		Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je''' kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za <span style="text-decoration: underline;" >odločanje</span>, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje''' po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'.

	Nadalje ZUP določa, da ''vodi'' postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in ~~rokovni~~ izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. ~~V kolikor~~ oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka, ne glede na to ali je član kolegija, ~~sicer bi šlo za bistveno postopkovno napako~~ in lahko ~~celo obnovo postopka (glej~~ ~~[[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).~~		Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;" >vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. '''Če ta oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, torej ne sme voditi postopka, ne glede na to, ali je član kolegija.'''

			'''Ni pa vprašljivo, ali lahko ista oseba postopek vodi in deluje kot član odločujočega kolegija na isti stopnji odločanja. To je celo splošno pravilo''', ki ima logično podstat, kajti na seji kolegija zadevna oseba lahko še ustno podrobneje predstavi primer in morebitne upoštevne posebne okoliščine. Pri tem je edino smiselno pričakovati, da bo uradna oseba, ki je pripravila poročilo in osnutek akta, glasovala v vlogi člana kolegija enako, kot pri oblikovanju predloga, vendar to nikakor ne predstavlja konflikta v okviru nepristranskosti oz. zakonitosti.

	O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).		O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).

	ZUP je treba razumeti kot sistemski predpis, ki ne pride v poštev le v upravnih zadevah, kadar področni predpis nima drugačnih procesnih pravil, ampak določa tudi temeljna načela in pravila, ki se lahko smiselno uporabljajo v drugih javnopravnih zadevah, ki niso urejana s posebni pravil. To izhaja iz ZUP (gl. [[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen]] ali drugega zakona, kot na primer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakona o prekrških] (~~v nadaljevanju:~~ ZP-1~~; gl~~. 58. člen). ZUP zato predstavlja podlago za razlago kombiniranih pravil, kot npr. ZP-1 in ZUP. '''Po ZP-1 postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba organa, pri čemer ZP-1 v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537# 49. členu] izrecno določa pogoje, ki jih mora pooblaščena uradna oseba izpolnjevati.''' ZP-1 pa '''nima posebnih določb glede odločanja kolegijskega organa,''' zato je treba glede tega upoštevati določbe ZUP (29. člen), kar pomeni, da prekrškovni postopek do izdaje odločbe vodi kolegijski organ ~~oziroma~~ njegov član, ki izpolnjuje pogoje po 49. členu ZP-1. Nasprotno pa smiselna raba ZUP v prekrškovnem postopku ne pomeni, da kolegijski organ, ki je z zakonom pooblaščen za odločanje v konkretni in posamični prekrškovni zadevi, lahko pooblasti tudi drugo osebo, ki ni član kolegija, za vodenje prekrškovnega postopka, ne glede na izpolnjevanje pogojev po ZP-1, saj bi v takih primerih smiselna raba ZUP presegla namen, ki ga določi področni zakon, da prekrškovni postopek v celoti izpelje kolegijski organ.		Če so kršene določbe ZUP o odločanju oz. vodenju postopka, ko je pristojen kolegijski organ, bi šlo za bistveno postopkovno napako in potencialno tudi za obnovo postopka (glej [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]), torej bi bila odločba v taki zadevi izpodbojna v zakonskih rokih za ustrezna pravna sredstva.

			ZUP je treba razumeti kot sistemski predpis, ki ne pride v poštev le v upravnih zadevah, kadar področni predpis nima drugačnih procesnih pravil, ampak določa tudi temeljna načela in pravila, ki se lahko smiselno uporabljajo v drugih javnopravnih zadevah, ki niso urejana s posebni pravil. To izhaja iz ZUP (gl. [[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen]] ali drugega zakona, kot na primer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakona o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl., glej 58. člen). ZUP zato predstavlja podlago za razlago kombiniranih pravil, kot npr. ZP-1 in ZUP. '''Po ZP-1 postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba organa, pri čemer ZP-1 v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537# 49. členu] izrecno določa pogoje, ki jih mora pooblaščena uradna oseba izpolnjevati.''' ZP-1 pa '''nima posebnih določb glede odločanja kolegijskega organa,''' zato je treba glede tega upoštevati določbe ZUP (29. člen), kar pomeni, da prekrškovni postopek do izdaje odločbe vodi kolegijski organ oz. njegov član, ki izpolnjuje pogoje po 49. členu ZP-1.

	''''		Nasprotno pa smiselna raba ZUP v prekrškovnem postopku '''ne '''pomeni, da kolegijski organ, ki je z zakonom pooblaščen za odločanje v konkretni in posamični prekrškovni zadevi, lahko pooblasti '''tudi drugo osebo, ki ni član kolegija''', za vodenje prekrškovnega postopka, ne glede na izpolnjevanje pogojev po ZP-1, saj bi v takih primerih smiselna raba ZUP presegla namen, ki ga določi področni zakon, da prekrškovni postopek v celoti izpelje kolegijski organ.

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-03T11:24:16Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:24, 3. maj 2023
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. ''''''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je '''kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (''ex lege'') pooblaščen za odločanje, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.		Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. ''''''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je '''kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (''ex lege'') pooblaščen za odločanje, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.

	Nadalje ZUP določa, da '''~~<span style="text-decoration: underline;">vodi</span>~~ postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in ~~strokovni~~ izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. V kolikor oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka, ne glede na to ali je član kolegija, sicer bi šlo za bistveno postopkovno napako in lahko celo obnovo postopka (glej		Nadalje ZUP določa, da ''vodi'' postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in rokovni izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. V kolikor oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka, ne glede na to ali je član kolegija, sicer bi šlo za bistveno postopkovno napako in lahko celo obnovo postopka (glej [[Zak:ZUP#260. .C4.8Dlen{{!}}260. člen ZUP]]).

	O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).		O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-03T11:23:18Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:23, 3. maj 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).		Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).

	Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa.'''~~ ~~'''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za odločanje, ~~'''~~ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.		Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa. ''''''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je '''kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (''ex lege'') pooblaščen za odločanje, ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.

	Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;">vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. V kolikor oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka, ne glede na to ali je član kolegija.		Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;">vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. V kolikor oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka, ne glede na to ali je član kolegija, sicer bi šlo za bistveno postopkovno napako in lahko celo obnovo postopka (glej

	O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).		O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-05-03T11:21:18Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:21, 3. maj 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Po ZUP je namreč <u>vodenje postopka </u>urejeno '''monokratično,''' <u>odločanje </u>pa je lahko bodisi '''monokratično bodisi kolegijsko~~ ~~'''(o tem glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku ta primer]).		Po ZUP je namreč <u>vodenje postopka </u>urejeno '''monokratično,''' <u>odločanje</u><span> </span>pa je lahko bodisi '''monokratično bodisi kolegijsko '''(o tem glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku ta primer]).

	Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).		Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).

RemicMatjaz: /* Zadeva: Personalna pristojnost pri kolegijskih organih - v usklajevanju */

2023-05-03T07:33:36Z

Zadeva: Personalna pristojnost pri kolegijskih organih - v usklajevanju

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:33, 3. maj 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Personalna pristojnost pri kolegijskih organih ~~- v usklajevanju~~''' ==		== '''Zadeva: Personalna pristojnost pri kolegijskih organih''' ==

	'''Datum odgovora:''' 29. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 29. 4. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2023-05-03T07:23:14Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:23, 3. maj 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Po ZUP je namreč <u>vodenje postopka </u>urejeno '''monokratično,''' <u>odločanje </u>pa je lahko bodisi '''monokratično bodisi kolegijsko '''(o tem glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku ta primer]).		Po ZUP je namreč <u>vodenje postopka </u>urejeno '''monokratično,''' <u>odločanje </u>pa je lahko bodisi '''monokratično bodisi kolegijsko '''(o tem glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku ta primer]).

	Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen]]), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).		Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen{{!}}5. člen]] ZUP), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).

	Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa.''' '''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za odločanje, '''ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.		Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa.''' '''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za odločanje, '''ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).		O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).

	ZUP je treba razumeti kot sistemski predpis, ki ne pride v poštev le, kadar področni predpis nima procesnih pravil, ampak določa tudi temeljna načela, ~~pravila in ureja najrazličnejše možne položaje~~, iz ~~česar sledijo okvir delovanja organov in razmerja med udeleženci~~ v ~~postopku~~. ZUP zato predstavlja podlago za razlago kombiniranih pravil, kot npr. ZP-1 in ZUP. '''Po ZP-1 postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba organa, pri čemer ZP-1 v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537# 49. členu] izrecno določa pogoje, ki jih mora pooblaščena uradna oseba izpolnjevati.''' ZP-1 pa '''nima posebnih določb glede odločanja kolegijskega organa,''' zato je treba glede tega upoštevati določbe ZUP (29. člen), kar pomeni, da prekrškovni postopek do izdaje odločbe njegov član, ki izpolnjuje pogoje po 49. členu ZP-1, v ~~primeru~~, da v ~~kolegijskem organu take osebe ni~~, ~~pa kolegijski organ~~ pooblasti ~~neko~~ drugo osebo, ki ~~pogoje izpolnjuje~~, ~~pri čemer gre lahko tudi~~ za ~~osebo izven organa~~.		ZUP je treba razumeti kot sistemski predpis, ki ne pride v poštev le v upravnih zadevah, kadar področni predpis nima drugačnih procesnih pravil, ampak določa tudi temeljna načela in pravila, ki se lahko smiselno uporabljajo v drugih javnopravnih zadevah, ki niso urejana s posebni pravil. To izhaja iz ZUP (gl. [[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen]] ali drugega zakona, kot na primer [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakona o prekrških] (v nadaljevanju: ZP-1; gl. 58. člen). ZUP zato predstavlja podlago za razlago kombiniranih pravil, kot npr. ZP-1 in ZUP. '''Po ZP-1 postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba organa, pri čemer ZP-1 v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537# 49. členu] izrecno določa pogoje, ki jih mora pooblaščena uradna oseba izpolnjevati.''' ZP-1 pa '''nima posebnih določb glede odločanja kolegijskega organa,''' zato je treba glede tega upoštevati določbe ZUP (29. člen), kar pomeni, da prekrškovni postopek do izdaje odločbe vodi kolegijski organ oziroma njegov član, ki izpolnjuje pogoje po 49. členu ZP-1. Nasprotno pa smiselna raba ZUP v prekrškovnem postopku ne pomeni, da kolegijski organ, ki je z zakonom pooblaščen za odločanje v konkretni in posamični prekrškovni zadevi, lahko pooblasti tudi drugo osebo, ki ni član kolegija, za vodenje prekrškovnega postopka, ne glede na izpolnjevanje pogojev po ZP-1, saj bi v takih primerih smiselna raba ZUP presegla namen, ki ga določi področni zakon, da prekrškovni postopek v celoti izpelje kolegijski organ.

	~~[[Category:Pogoji za uradne osebe, njihova pooblastila in izločitev]]~~		''''

	~~<br>~~''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2023-05-03T07:08:24Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:08, 3. maj 2023
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Po ZUP je namreč <u>vodenje postopka </u>urejeno '''monokratično,''' <u>odločanje </u>pa je lahko bodisi '''monokratično bodisi kolegijsko '''(o tem glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku ta primer]).		Po ZUP je namreč <u>vodenje postopka </u>urejeno '''monokratično,''' <u>odločanje </u>pa je lahko bodisi '''monokratično bodisi kolegijsko '''(o tem glej tudi [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Prenos_pooblastila_za_vodenje_in_odlo%C4%8Danje_in_subsidiarna_raba_Zakona_o_splo%C5%A1nem_upravnem_postopku ta primer]).

	Organi [[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen]], ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah.~~ ~~ ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena~~ ~~(Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).		Organi ([[Zak:ZUP#5. .C4.8Dlen]]), ki odločajo v upravnih zadevah, vodijo postopke in odločajo v upravnih zadevah po uradnih osebah. ZUP za uradno osebo določa pogoje, da se sploh lahko imenuje oziroma pooblasti kot uradna oseba, ob tem pa za zagotavljanje spoštovanja načela poštenosti postopka predpostavlja njeno nepristranskost in objektivnost v konkretni in posamični zadevi, v kateri je udeležena (Jerovšek in Kovač, 2022, Upravni postopek in upravni spor, str. 89-90).

	~~Izjemoma~~ upravni ~~postopek vodi in v njem~~ odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….)~~. Postopanje in odločanje kolegijskega organa ZUP ureja v več členih. V primeru pristojnosti kolegijskega organa odločbe izdaja~~ sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa.''' ~~Kolegijski organ je tako~~ ''ex lege~~'' pristojen~~ za ~~<span style="text-decoration: underline;">~~odločanje~~</span> v upravnih zadevah~~, ne glede na to, ~~ali njegovi~~ člani izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''~~oz. njihovo imenovanje v kolegijski organ ni pogojeno z izpolnjevanjem teh pogojev~~.		Kadar v upravni zadevi odloča kolegijski organ (npr. medresorska komisija, svet zavoda, pritožbena komisija….) odločbo izda sam kolegijski organ, če s predpisi ni določeno, da jih izdaja predsednik kolegijskega organa.''' '''Zakonsko pooblastilo kolegijskega organa oziroma predsednika kolegijskega organa pomeni, da je kolegijski organ ali njegov predsednik neposredno na podlagi zakona (ex lege) pooblaščen za odločanje, '''ne glede na to, če člani kolegija oziroma predsednik izpolnjujejo pogoje za odločanje po [[Zak:ZUP#31. .C4.8Dlen{{!}}31. členu ZUP]]'''.

	Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;">vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. V kolikor oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka.		Nadalje ZUP določa, da '''<span style="text-decoration: underline;">vodi</span> postopek do izdaje odločbe kolegijskega organa njegov član, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.''' Le-ta pripravi tudi poročilo in izdela osnutek odločbe, vključno z obrazložitvijo. V primeru, da v kolegijskem organu ni take osebe, kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje ([[Zak:ZUP#29. .C4.8Dlen{{!}}29. člen ZUP]]), pri čemer gre lahko za osebo v organu, v katerem kolegijski organ deluje, lahko pa gre celo za osebo izven organa. V kolikor oseba nima ustrezne izobrazbe in nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka torej ne sme voditi postopka, ne glede na to ali je član kolegija.

	O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg ~~oseb~~ kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, ~~vrsta~~ odločitve in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).		O odločanju se sestavi poseben zapisnik o posvetovanju in glasovanju, v katerega se poleg sestavi kolegijskega organa vpiše tudi upravna zadeva, kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno oziroma odločeno (v primeru odločanja se zapiše izrek odločitve) in morebitna posebna mnenja ([[Zak:ZUP#81. .C4.8Dlen{{!}}81. člen ZUP]]), določen je kvorum in pravilo, kdaj je odločitev (odločba) sprejeta ([[Zak:ZUP#207. .C4.8Dlen{{!}}207. člen ZUP]]). Odločbo, ki jo izda kolegijski organ, podpiše predsedujoči, razen če ni s področnimi predpisi določeno drugače ([[Zak:ZUP#216. .C4.8Dlen{{!}}216. člen ZUP]]).

	ZUP je treba razumeti kot sistemski predpis, ki ne pride v poštev le, kadar področni predpis nima procesnih pravil, ampak določa tudi temeljna načela, pravila in ureja najrazličnejše možne položaje, iz česar sledijo okvir delovanja organov in razmerja med udeleženci v postopku. ZUP zato predstavlja podlago za razlago kombiniranih pravil, kot npr. ZP-1 in ZUP. '''Po ZP-1 postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba organa, pri čemer ZP-1 v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537# 49. členu] izrecno določa pogoje, ki jih mora pooblaščena uradna oseba izpolnjevati.''' ZP-1 pa '''nima posebnih določb glede odločanja kolegijskega organa,''' zato je treba glede tega upoštevati določbe ZUP (29. člen), kar pomeni, da prekrškovni postopek do izdaje odločbe njegov član, ki izpolnjuje pogoje po 49. členu ZP-1, v primeru, da v kolegijskem organu take osebe ni, pa kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki pogoje izpolnjuje, pri čemer gre lahko tudi za osebo izven organa.		ZUP je treba razumeti kot sistemski predpis, ki ne pride v poštev le, kadar področni predpis nima procesnih pravil, ampak določa tudi temeljna načela, pravila in ureja najrazličnejše možne položaje, iz česar sledijo okvir delovanja organov in razmerja med udeleženci v postopku. ZUP zato predstavlja podlago za razlago kombiniranih pravil, kot npr. ZP-1 in ZUP. '''Po ZP-1 postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba organa, pri čemer ZP-1 v [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2537# 49. členu] izrecno določa pogoje, ki jih mora pooblaščena uradna oseba izpolnjevati.''' ZP-1 pa '''nima posebnih določb glede odločanja kolegijskega organa,''' zato je treba glede tega upoštevati določbe ZUP (29. člen), kar pomeni, da prekrškovni postopek do izdaje odločbe njegov član, ki izpolnjuje pogoje po 49. členu ZP-1, v primeru, da v kolegijskem organu take osebe ni, pa kolegijski organ pooblasti neko drugo osebo, ki pogoje izpolnjuje, pri čemer gre lahko tudi za osebo izven organa.