Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - Zgodovina strani

RemicMatjaz: /* Odgovor: */

2024-02-26T09:05:05Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:05, 26. februar 2024
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	<p style="text-align: justify;">Čer je stranka zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok, bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog pa mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je treba predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (npr. pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Čer je stranka zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok, bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog pa mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je treba predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (npr. pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil.</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil.</p>
	<p>'''V takšnem primeru se pravočasnost ugotavlja od dejanske vročitve, zato napačna vročitev za stranko ne bi imela pravnih učinkov, kar pomeni, da zaradi tega stranka praviloma ne bi mogla uspešno uveljavljati pravice do vrnitve v prejšnje stanje.''' V skladu s stališčem VSRS je stranki treba dopustiti možnost izpodbijanja vročitve osebi, ki je nastopala kot pooblaščenec, čeprav jo stranka za to ni pooblastila (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111408762 VSRS X Ips 78/2015] z dne 12. 4. 2017). To pomeni, da bi stranka v vlogi morala navesti prej omenjene okoliščine, na podlagi katerih bi organ presojal pravilnost vročitve oziroma pravočasnost vloge, ne pa predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj ta ni možna zaradi ~~procesna~~ napake organa, ampak razlogov na strani stranke (gl. zg.). </p>		<p>'''V takšnem primeru se pravočasnost ugotavlja od dejanske vročitve, zato napačna vročitev za stranko ne bi imela pravnih učinkov, kar pomeni, da zaradi tega stranka praviloma ne bi mogla uspešno uveljavljati pravice do vrnitve v prejšnje stanje.''' V skladu s stališčem VSRS je stranki treba dopustiti možnost izpodbijanja vročitve osebi, ki je nastopala kot pooblaščenec, čeprav jo stranka za to ni pooblastila (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111408762 VSRS X Ips 78/2015] z dne 12. 4. 2017). To pomeni, da bi stranka v vlogi morala navesti prej omenjene okoliščine, na podlagi katerih bi organ presojal pravilnost vročitve oziroma pravočasnost vloge, ne pa predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj ta ni možna zaradi procesne napake organa, ampak razlogov na strani stranke (gl. zg.). </p>

	<span class="fontstyle0">		<span class="fontstyle0">
	<span class="fontstyle0"><br>		<span class="fontstyle0"><br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-26T07:00:44Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:00, 26. februar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>
	<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>		<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020)~~. Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna~~. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).~~&nbsp~~;</p>		<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati (zlasti prek potrdila zdravnika), da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, a še vedno v okviru zgoraj navedenih subjektivnega in objektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje.</p>		<p style="text-align: justify;">Čer je stranka zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok, bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog pa mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je treba predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (npr. pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>
	<p ~~style="text-align: justify;"~~>~~Stranka je namreč~~ zaradi ~~opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev~~ v prejšnje stanje ~~sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku~~. V skladu s ~~tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]]~~ je ~~potrebno predlogu priložiti tudi vlogo~~, ki jo ~~je zamudila vložiti~~ (~~v danem primeru pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z~~ [~~[Zak~~:~~ZUP#106~~. .C4.~~8Dlen{{!}}106~~. ~~členom ZUP]] predlog za vrnitev~~ v prejšnje stanje ~~vloži pri organu~~, ~~pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga~~, ~~bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka~~ na ~~voljo pritožbo~~ (~~drugi odstavek [[Zak:ZUP#107.~~ .C4.~~8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]~~).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil.</p>
			<p>'''V takšnem primeru se pravočasnost ugotavlja od dejanske vročitve, zato napačna vročitev za stranko ne bi imela pravnih učinkov, kar pomeni, da zaradi tega stranka praviloma ne bi mogla uspešno uveljavljati pravice do vrnitve v prejšnje stanje.''' V skladu s stališčem VSRS je stranki treba dopustiti možnost izpodbijanja vročitve osebi, ki je nastopala kot pooblaščenec, čeprav jo stranka za to ni pooblastila (sodba [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111408762 VSRS X Ips 78/2015] z dne 12. 4. 2017). To pomeni, da bi stranka v vlogi morala navesti prej omenjene okoliščine, na podlagi katerih bi organ presojal pravilnost vročitve oziroma pravočasnost vloge, ne pa predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj ta ni možna zaradi procesna napake organa, ampak razlogov na strani stranke (gl. zg.). </p>
	<span class="fontstyle0">		<span class="fontstyle0">
	<span class="fontstyle0"><br>		<span class="fontstyle0"><br>

PoloncaKovac: /* Zadeva: Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU */

2024-02-26T06:56:16Z

Zadeva: Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:56, 26. februar 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: '''Opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje ==

	<span class="fontstyle0">		<span class="fontstyle0"></span>

	</span>

	'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 24. 2. 2024<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

KosecKlavdija ob 16:54, 25. februar 2024

2024-02-25T16:54:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:54, 25. februar 2024
Vrstica 33:		Vrstica 33:
	<br></span></span>		<br></span></span>
	[[Category:Roki]]		[[Category:Roki]]
	~~[[Category:Pritožba]]~~

KosecKlavdija ob 16:53, 25. februar 2024

2024-02-25T16:53:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:53, 25. februar 2024
Vrstica 32:		Vrstica 32:

	<br></span></span>		<br></span></span>
	[[Category:~~Občevanje - komuniciranje v upravnih postopkih in roki~~]]		[[Category:Roki]]
			[[Category:Pritožba]]

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-25T07:06:54Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:06, 25. februar 2024
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>		<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018). </p>		<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018). </p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje.</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, a še vedno v okviru zgoraj navedenih subjektivnega in objektivnega roka za vrnitev v prejšnje stanje.</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v danem primeru pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v danem primeru pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-25T07:06:00Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:06, 25. februar 2024
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>		<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018). </p>		<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018). </p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v ~~našem~~ primeru ~~je predlogu potrebno priložiti~~ pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje.</p>
			<p style="text-align: justify;">Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v danem primeru pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>

	<span class="fontstyle0">		<span class="fontstyle0">

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-25T07:04:43Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:04, 25. februar 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>
	<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>		<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo~~ ~~[http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).~~</p>~~		<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018). </p>
	~~<p style="text-align: justify~~;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz '''razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba''', npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>

	<span class="fontstyle0">		<span class="fontstyle0">

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-25T07:03:37Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:03, 25. februar 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>
	<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>		<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS ~~Sodba~~ II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).</p>		<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-02-25T07:03:25Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:03, 25. februar 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka mora v predlogu '''jasno navesti razloge, zakaj je zamudila rok, in verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je zamudila rok'''. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če jo stranka predlaga v osemdnevnem subjektivnem (ko je stranka izvedela, da je v zamudi oziroma ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo) in trimesečnem objektivnem roku (od dneva dejanske zamude; več v Kovač in Jerovšek in Kovač, prav tam).</p>
	<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>		<p style="text-align: justify;">Organ mora v vsakem konkretnem primeru zahteve za vrnitve v prejšnje stanje pri presoji opravičenega vzroka uporabiti pravila o razlagi pravnih standardov. '''Opravičen vzrok je lahko vsak resnejši dogodek, ki je za stranko v času teka procesnega roka pomenil naključno oviro, da opravi neko procesno dejanje.''' Gre torej za nek dogodek, ki ga ni stranka povzročila sama s svojim vedenjem, zgodil se pa je nenadno in ga stranka ni mogla ne predvideti in ne preprečiti. Organ mora torej v konkretnem primeru presoditi, ali bi stranka lahko kljub takemu dogodku zagotovila, da do zamude ne bi prišlo. Predvideva se, da bi stranka v nekaterih primerih s skrbnim in vestnim sodelovanjem, kot je na primer z vložitvijo predloga za podaljšanje roka pred zamudo ali postavitvijo pooblaščenca, zamudo preprečila. '''Opravičen razlog je torej razlog, kjer stranka ni mogla predvideti njegovega nastanka in razpleta ter ga preprečiti''' (za več glej za več glej Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, komentar k 103. in 104. členu).</p>
	<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva'''~~. '''Stranka mora s tem namenom priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno zdravniško potrdilo'''. O tem govori tudi~~ [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS Sodba II U 435/2017-11] z dne 19.2.2020. ~~Torej~~, če iz ~~priloženega kvalificiranega potrdila ne izhaja~~, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna~~, le-ta ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje~~. Nadalje je ~~potrebno~~ upoštevati ~~tudi~~, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka'''~~. Iz sodbe~~ [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22.8.2018 ~~izhaja, da če stranka ni bolna ves čas trajanja roka, to ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje~~.</p>		<p style="text-align: justify;">Pogosto se v praksi pojavlja dilema, ali je bolezen opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pri tej okoliščini mora pristojen organ ravnati po stališču sodne prakse, ki predpostavlja, da zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranka mora dokazati, da je bila '''bolezen nenadna in nepredvidljiva''' (glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111444681 UPRS Sodba II U 435/2017-11] z dne 19. 2. 2020). Stranka mora o tem naknadno priložiti kvalificirano potrdilo, in sicer ustrezno''' zdravniško potrdilo,''' iz katerega mora izhajati tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna. Nadalje je treba upoštevati, da mora biti iz zdravniškega potrdila razvidno, da je bila stranka '''bolna ves čas trajanja procesnega prekluzivnega roka '''(glej sodbo [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111426499 UPRS I U 395/2018-10] z dne 22. 8. 2018).</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka, ki je zamudila pritožbeni rok zaradi bolezni, mora tako z zdravniškim potrdilom izkazati, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je bila bolna ves čas pritožbenega roka in posledično nezmožna pravočasno vložiti pritožbo. Stranka bo torej lahko ob spoštovanju rokov, ki jih za to predvideva ZUP, predlagala organu vrnitev v prejšnje stanje.</p>
	<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>		<p style="text-align: justify;">Stranka bi lahko procesni prekluzivni rok zamudila tudi iz razloga, ker je pošiljko prevzela druga oseba, npr. bližnji družinski član in stranka s pošiljko ni bila seznanjena pravočasno. [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}ZUP v 87. členu]] predvideva osebno vročanje odločb in sklepov ter drugih dokumentov, od vročitve katerih začne teči rok, kar pomeni, da se morajo vročiti osebno tistemu, ki so namenjeni. Torej, če stranka nima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, more organ ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom [[Zak:ZUP#87. .C4.8Dlen{{!}}87. člena]], torej akt pustiti npr. v hišnem predalčku. V kolikor vroči pošiljko bližnjemu družinskemu članu (npr. sinu), ki za to ni pooblaščen, gre za pomoto pri vročanju ([[Zak:ZUP#98. .C4.8Dlen{{!}}98. člen ZUP]]). Pošiljka se v takem primeru šteje za vročeno na dan, ko je naslovnik pošiljko dejansko dobil. Rok za pritožbo v takem primeru začne teči naslednji dan po dejanski vročitvi naslovniku. Ker je stranka zaradi napačne vročitve v konkretnem primeru zamudila pritožbeni rok, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stranka je namreč zaradi opravičenih razlogov zamudila procesni rok za vložitev pritožbe in bo brez vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer prekludirana v svojih pravicah. Predlog mora vložiti v zakonsko določenem roku. V skladu s tretjim odstavkom [[Zak:ZUP#104. .C4.8Dlen{{!}}104. člena ZUP]] je potrebno predlogu priložiti tudi vlogo, ki jo je zamudila vložiti (v našem primeru je predlogu potrebno priložiti pritožbo). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje bo stranka vložila pri prvostopenjskem organu, saj se skladno z [[Zak:ZUP#106. .C4.8Dlen{{!}}106. členom ZUP]] predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Organ o predlogu odloči s sklepom. V primeru prepoznega predloga, bo organ predlog s sklepom zavrgel. Zoper izdani sklep ima stranka na voljo pritožbo (drugi odstavek [[Zak:ZUP#107. .C4.8Dlen{{!}}107. člena ZUP]]).</p>