Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu - Zgodovina strani

PoloncaK: /* Odgovor: */

2023-01-31T08:40:55Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:40, 31. januar 2023
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	'''Če je''' '''gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki''' '''so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida''' '''in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca'''. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).		'''Če je''' '''gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki''' '''so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida''' '''in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca'''. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).

	Ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadosti zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varstvu podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		Ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadosti zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varstvu podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive oz. posebne.
			<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Zc3981: /* Odgovor: */

2023-01-24T18:32:01Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:32, 24. januar 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).		ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).

	Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).		'''Če je''' '''gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki''' '''so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida''' '''in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca'''. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).

	~~Menimo, da bi ta~~ način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu ~~zadostil~~ zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varstvu podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		Ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadosti zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varstvu podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Zc3981: /* Odgovor: */

2023-01-24T18:29:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:29, 24. januar 2023
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).		Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).

	Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o ~~varovanju osebnih~~ podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varstvu podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Zc3981: /* Odgovor: */

2023-01-24T18:29:15Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:29, 24. januar 2023
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	V skladu z načelom materialne resnice je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa pomembna dejstva ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen\|8. člen ZUP]]). Za ugotovitev resničnosti pravno pomembnih dejstev se lahko uporabijo različna dokazila, pri čemer ZUP posebej ureja listine, priče, izjave strank, izvedence in ogled (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen\|164. člena ZUP]]).		V skladu z načelom materialne resnice je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa pomembna dejstva ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]). Za ugotovitev resničnosti pravno pomembnih dejstev se lahko uporabijo različna dokazila, pri čemer ZUP posebej ureja listine, priče, izjave strank, izvedence in ogled (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen{{!}}164. člena ZUP]]).

	Za postavitev izvedenca v upravnem postopku morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1) da gre za ugotavljanje in dokazovanje dejstev, na katerih bo temeljila odločitev (tj. pravno pomembna dejstva) in 2) da uradna oseba organa za to nalogo sama nima potrebnega strokovnega znanja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen\|189. člena ZUP]]).		Za postavitev izvedenca v upravnem postopku morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1) da gre za ugotavljanje in dokazovanje dejstev, na katerih bo temeljila odločitev (tj. pravno pomembna dejstva) in 2) da uradna oseba organa za to nalogo sama nima potrebnega strokovnega znanja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen{{!}}189. člena ZUP]]).

	Izvedenca se določi s pisnim sklepom, v katerem se opredeli njegova naloga (podaja izvida in mnenja o pravno pomembnih dejstvih konkretnega postopka) in rok za njeno izvedbo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen\|190. člena ZUP]], prvi odstavek [[Zak:ZUP#193._.C4.8Dlen\|193. člena ZUP]]). Izvid pomeni posredovanje ugotovitev o dejstvih, do katerih je prišel s preučitvijo predmeta obravnave, mnenje pa pomeni strokovno presojo in vrednotenje teh dejstev ter njuno obrazložitev (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 371).		Izvedenca se določi s pisnim sklepom, v katerem se opredeli njegova naloga (podaja izvida in mnenja o pravno pomembnih dejstvih konkretnega postopka) in rok za njeno izvedbo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen{{!}}190. člena ZUP]], prvi odstavek [[Zak:ZUP#193._.C4.8Dlen{{!}}193. člena ZUP]]). Izvid pomeni posredovanje ugotovitev o dejstvih, do katerih je prišel s preučitvijo predmeta obravnave, mnenje pa pomeni strokovno presojo in vrednotenje teh dejstev ter njuno obrazložitev (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 371).

	ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).		ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen{{!}}14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).

	Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]]).		Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen{{!}}226. člen ZUP]]).

	Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 ne ~~opredeljuje~~ kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov ne opredeljujeta kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Zc3981 ob 18:27, 24. januar 2023

2023-01-24T18:27:57Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:27, 24. januar 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==		== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==

	'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010		'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010, pregled 24. 1. 2023

	<br>		<br>
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]]).		Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]]).

	Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [~~http~~://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi~~/~~r06~~/~~predpis_ZAKO3906.html~~ Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/~~2004~~ in ~~novele)~~. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke ~~(npr. rasno poreklo, zdravstveno stanje ipd. - glej 19. točko 6. člena ZVOP-1)~~. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 ne opredeljuje kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-4187 Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22) in [https://gdprinfo.eu/sl Splošne uredbe o varovanju osebnih podatkov]. Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke. V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''argumentum a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 ne opredeljuje kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

FUjasnau ob 21:55, 9. december 2010

2010-12-09T21:55:31Z

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T12:33:33Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:33, 8. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==		== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==

	'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010<br>~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu]]		'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010<br>---[[Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu]]

	<br>		<br>

Mitjad ob 09:02, 22. junij 2010

2010-06-22T09:02:38Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:02, 22. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~BlobAccessException~~		== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==

			'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010<br>SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu]]

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==

			Upravni organ vodi upravni postopek, v katerem je postavil sodno zapriseženega izvedenca. Stranka tega postopka je bila pri istem organu že obravnavana. Upravni organ bo nekatere dokumente, pridobljene v predhodnih postopkih, uporabil kot dokaz v tem postopku. Ali lahko upravni organ izroči izvedencu vse te dokumente? Ali mora izvedenec za te dokumente zaprositi? Ali se s posredovanjem teh dokumentov izvedencu kršijo določbe o varovanju osebnih podatkov? <br>

			== '''Odgovor:''' ==

			V skladu z načelom materialne resnice je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa pomembna dejstva ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen\|8. člen ZUP]]). Za ugotovitev resničnosti pravno pomembnih dejstev se lahko uporabijo različna dokazila, pri čemer ZUP posebej ureja listine, priče, izjave strank, izvedence in ogled (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen\|164. člena ZUP]]).

			Za postavitev izvedenca v upravnem postopku morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1) da gre za ugotavljanje in dokazovanje dejstev, na katerih bo temeljila odločitev (tj. pravno pomembna dejstva) in 2) da uradna oseba organa za to nalogo sama nima potrebnega strokovnega znanja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen\|189. člena ZUP]]).

			Izvedenca se določi s pisnim sklepom, v katerem se opredeli njegova naloga (podaja izvida in mnenja o pravno pomembnih dejstvih konkretnega postopka) in rok za njeno izvedbo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen\|190. člena ZUP]], prvi odstavek [[Zak:ZUP#193._.C4.8Dlen\|193. člena ZUP]]). Izvid pomeni posredovanje ugotovitev o dejstvih, do katerih je prišel s preučitvijo predmeta obravnave, mnenje pa pomeni strokovno presojo in vrednotenje teh dejstev ter njuno obrazložitev (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 371).

			ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).

			Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]]).

			Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3906.html Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/2004 in novele). Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke (npr. rasno poreklo, zdravstveno stanje ipd. - glej 19. točko 6. člena ZVOP-1). V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 ne opredeljuje kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

			== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

			<comments />

			[[Kategorija:Priče, izvedenci, ogled, izjava stranke in druga dokazila]]

Mitjad: Copied from Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu

2010-06-22T09:02:13Z

Copied from Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu

← Starejša redakcija	Redakcija: 11:02, 22. junij 2010
(Ni razlike)

Mitjad: - prestavitev Upravna-svetovalnica:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu na Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu

2010-06-22T09:01:57Z

- prestavitev Upravna-svetovalnica:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu na Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu

Nova stran

BlobAccessException

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:55, 9. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==		== '''Zadeva: '''Izročitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu ==

	'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010~~<br>---[[Izvirnik:Odstopitev dokumentacije in drugih dokazov izvedencu]]~~		'''Datum odgovora:''' 16. 06. 2010

	<br>		<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Upravni organ vodi upravni postopek, v katerem je postavil sodno zapriseženega izvedenca. Stranka tega postopka je bila pri istem organu že obravnavana. Upravni organ bo nekatere dokumente, pridobljene v predhodnih postopkih, uporabil kot dokaz v tem postopku. Ali lahko upravni organ izroči izvedencu vse te dokumente? Ali mora izvedenec za te dokumente zaprositi? Ali se s posredovanjem teh dokumentov izvedencu kršijo določbe o varovanju osebnih podatkov? <br>		Upravni organ vodi upravni postopek, v katerem je postavil sodno zapriseženega izvedenca. Stranka tega postopka je bila pri istem organu že obravnavana. Upravni organ bo nekatere dokumente, pridobljene v predhodnih postopkih, uporabil kot dokaz v tem postopku. Ali lahko upravni organ izroči izvedencu vse te dokumente? Ali mora izvedenec za te dokumente zaprositi? Ali se s posredovanjem teh dokumentov izvedencu kršijo določbe o varovanju osebnih podatkov? <br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	V skladu z načelom materialne resnice je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa pomembna dejstva ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen\|8. člen ZUP]]). Za ugotovitev resničnosti pravno pomembnih dejstev se lahko uporabijo različna dokazila, pri čemer ZUP posebej ureja listine, priče, izjave strank, izvedence in ogled (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen\|164. člena ZUP]]).		V skladu z načelom materialne resnice je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa pomembna dejstva ([[Zak:ZUP#8._.C4.8Dlen\|8. člen ZUP]]). Za ugotovitev resničnosti pravno pomembnih dejstev se lahko uporabijo različna dokazila, pri čemer ZUP posebej ureja listine, priče, izjave strank, izvedence in ogled (drugi odstavek [[Zak:ZUP#164._.C4.8Dlen\|164. člena ZUP]]).

	Za postavitev izvedenca v upravnem postopku morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1) da gre za ugotavljanje in dokazovanje dejstev, na katerih bo temeljila odločitev (tj. pravno pomembna dejstva) in 2) da uradna oseba organa za to nalogo sama nima potrebnega strokovnega znanja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen\|189. člena ZUP]]).		Za postavitev izvedenca v upravnem postopku morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer 1) da gre za ugotavljanje in dokazovanje dejstev, na katerih bo temeljila odločitev (tj. pravno pomembna dejstva) in 2) da uradna oseba organa za to nalogo sama nima potrebnega strokovnega znanja (prvi odstavek [[Zak:ZUP#189._.C4.8Dlen\|189. člena ZUP]]).

	Izvedenca se določi s pisnim sklepom, v katerem se opredeli njegova naloga (podaja izvida in mnenja o pravno pomembnih dejstvih konkretnega postopka) in rok za njeno izvedbo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen\|190. člena ZUP]], prvi odstavek [[Zak:ZUP#193._.C4.8Dlen\|193. člena ZUP]]). Izvid pomeni posredovanje ugotovitev o dejstvih, do katerih je prišel s preučitvijo predmeta obravnave, mnenje pa pomeni strokovno presojo in vrednotenje teh dejstev ter njuno obrazložitev (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 371).		Izvedenca se določi s pisnim sklepom, v katerem se opredeli njegova naloga (podaja izvida in mnenja o pravno pomembnih dejstvih konkretnega postopka) in rok za njeno izvedbo (prvi odstavek [[Zak:ZUP#190._.C4.8Dlen\|190. člena ZUP]], prvi odstavek [[Zak:ZUP#193._.C4.8Dlen\|193. člena ZUP]]). Izvid pomeni posredovanje ugotovitev o dejstvih, do katerih je prišel s preučitvijo predmeta obravnave, mnenje pa pomeni strokovno presojo in vrednotenje teh dejstev ter njuno obrazložitev (Androjna in Kerševan, Upravno procesno pravo, 2006, str. 371).

	ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).		ZUP ne določa izrecno, da je treba v sklepu o postavitvi izvedenca določiti tudi podlage za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, ki so predmet njegovega dela, vendar to logično izhaja iz razloga in namena postavitve izvedenca in iz tega izvirajočega razmerja med upravnim organom in izvedencem. Organ namreč izvedencu naloži, kaj in do kdaj naj naredi, pri tem pa mu mora povedati tudi, na podlagi česa naj to naredi, še posebej, če sam s tem razpolaga. Zakonitost upravnega postopka namreč terja, da se dejansko stanje ugotovi popolno in resnično, zato ni nobenega razloga, da bi organ izvedencu oteževal izvedbo njegove naloge. Tako oviranje bi bilo tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj bi moral izvedenec v takem primeru sam pridobiti podatke, s katerimi organ že razpolaga, kar bi nedvomno povečalo stroške in čas izvedbe postopka ([[Zak:ZUP#14._.C4.8Dlen\|14. člen ZUP in]] tretji odstavek 189. člena ZUP).

	Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]]).		Če je gradiv, na podlagi katerih naj izvedenec pripravi izvid in mnenje, več, je naloga organa, da presodi, katera so tista, ki so po njegovem mnenju potrebna za izdelavo izvida in mnenja in jih mora zato navesti v sklepu o določitvi izvedenca. Ker pa upravni organ ne razpolaga s strokovnim znanjem, potrebnim za ugotovitev ali dokazovanje pravno pomembnih dejstev, je možno, da bo zaradi tega njegova presoja napačna ali pomanjkljiva in bo izvedenec po preučitvi zadeve potreboval dodatna gradiva. V takem primeru se bo izvedenec obrnil na organ s prošnjo, da mu posreduje dodatna gradiva in če organ z njimi razpolaga, bo izdal sklep, s katerim mu jih bo prepustil v preučitev ([[Zak:ZUP#226._.C4.8Dlen\|226. člen ZUP]]).

	Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3906.html Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/2004 in novele). Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke (npr. rasno poreklo, zdravstveno stanje ipd. - glej 19. točko 6. člena ZVOP-1). V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 ne opredeljuje kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		Menimo, da bi ta način določitve oziroma posredovanja gradiv izvedencu zadostil zahtevam [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3906.html Zakona o varstvu osebnih podatkov ](ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/2004 in novele). Pri tem se opiramo na mnenje Informacijskega pooblaščenca RS, ki se nanaša na odrejanje vpogleda sodnih izvedencev v dokumentacijo, ki vključuje občutljive osebne podatke (npr. rasno poreklo, zdravstveno stanje ipd. - glej 19. točko 6. člena ZVOP-1). V skladu s tem mnenjem sme namreč izvedenec vpogledati le v tisto dokumentacijo, ki je navedena v izreku odredbe ali sklepa sodišča o postavitvi izvedenca. V kolikor ob pripravi izvedenskega mnenja izvedenec ugotovi, da obstoji dokumentacija, za katero sodišče ni vedelo in se nanjo ni sklicevala nobena stranka, lahko sodišče zaprosi, da mu dovoli vpogled tudi v to dokumentacijo, a mora svojo zahtevo utemeljiti in ustrezno obrazložiti, sodišče pa mora izdati novo odločbo (glej [http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_sodni_izvedenci.pdf Smernice za izdajo sodnih odločb za izdelavo izvedenskih mnenj], str. 5-7). Menimo, da bi smiselno enako moralo veljati tudi za postavitev izvedencev v upravnih postopkih in po sklepanju ''a maiori ad minus ''zadoščati tudi za obdelavo tistih osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 ne opredeljuje kot občutljive.<br><br><br><br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:Priče, ~~izvedenci~~, ~~ogled~~, ~~izjava stranke in druga dokazila~~]]		[[Category:Priče,_izvedenci,_ogled,_izjava_stranke_in_druga_dokazila]]