Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke - Zgodovina strani

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-09T08:39:14Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:39, 9. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Pravnomočnost ureja [http://~~zakonodaja.gov~~.si/~~rpsi~~/~~r01/predpis_USTA1.html Ustava~~ RS]~~ (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu~~, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. '''Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost.''' Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.		Pravnomočnost ureja 158. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave RS], ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. '''Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost.''' Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

	'''Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih''' (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		'''Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih''' (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

Ap1543: /* Odgovor: */

2022-12-03T16:26:46Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:26, 3. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.		Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. '''Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost.''' Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

	Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		'''Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih''' (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

	Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3972?sop=2021-01-3972 Gradbenega zakona] (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v petih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.		'''Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP''' v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3972?sop=2021-01-3972 Gradbenega zakona] (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v petih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

	<br>		<br>

Ap1543: /* Zadeva: Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke */

2022-12-01T12:01:11Z

Zadeva: Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:01, 1. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke ==		== '''Zadeva: '''Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke ==

	'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010		'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010, pregled 1. 12. 2022

	<br>		<br>

Ap1543: /* Odgovor: */

2022-12-01T12:00:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:00, 1. december 2022
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

	Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3972?sop=2021-01-3972 Gradbenega zakona] (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v ~~primeru manj zahtevnega objekta v dveh~~ letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.		Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3972?sop=2021-01-3972 Gradbenega zakona] (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v petih letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

	<br>		<br>

Ap1543: /* Odgovor: */

2022-12-01T11:59:03Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:59, 1. december 2022
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

	Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena Gradbenega zakona (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.		Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3972?sop=2021-01-3972 Gradbenega zakona] (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

	<br>		<br>

Ap1543: /* Odgovor: */

2022-12-01T11:58:31Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:58, 1. december 2022
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

	Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz ~~druge točke~~ prvega odstavka 71. člena ~~[http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakona o graditvi objektov]~~ (~~ZGO~~ -1, Ur.l. RS, št. ~~110~~/~~2002~~ in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.		Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz prvega odstavka 59. člena Gradbenega zakona (GZ -1, Ur.l. RS, št. 199/2021 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

	<br>		<br>
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

TS ob 14:16, 28. julij 2011

2011-07-28T14:16:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:16, 28. julij 2011
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010		'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010

	<br>		<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Upravni organ je izdal odločbo na zahtevo stranke v posebnem upravnem postopku (npr. upravna enota gradbeno dovoljenje na podlagi 67. člena Zakona o graditvi objektov). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa je nato podala vlogo za odpravo odločbe, saj ne namerava koristiti z odločbo podeljenih pravic (npr. dovolitev gradnje stanovanjske hiše). Odprava pravnomočne odločbe bi stranki omogočila takojšnjo povrnitev stroškov v zvezi s pridobitvijo pravice (npr. povrnitev komunalnega prispevka). Ali se pravnomočna odločba v tem primeru lahko odpravi?<br>		Upravni organ je izdal odločbo na zahtevo stranke v posebnem upravnem postopku (npr. upravna enota gradbeno dovoljenje na podlagi 67. člena Zakona o graditvi objektov). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa je nato podala vlogo za odpravo odločbe, saj ne namerava koristiti z odločbo podeljenih pravic (npr. dovolitev gradnje stanovanjske hiše). Odprava pravnomočne odločbe bi stranki omogočila takojšnjo povrnitev stroškov v zvezi s pridobitvijo pravice (npr. povrnitev komunalnega prispevka). Ali se pravnomočna odločba v tem primeru lahko odpravi?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.		Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

	Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., Komentar URS, 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

	Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz druge točke prvega odstavka 71. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakona o graditvi objektov] (ZGO -1, Ur.l. RS, št. 110/2002 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.		Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz druge točke prvega odstavka 71. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakona o graditvi objektov] (ZGO -1, Ur.l. RS, št. 110/2002 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

	<br>		<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]		[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]

FUjasnau ob 06:13, 10. december 2010

2010-12-10T06:13:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:13, 10. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke ==		== '''Zadeva: '''Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke ==

	'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010~~<br>~~		'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010

	~~---[[Izvirnik:Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke]]~~		<br>

	<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Upravni organ je izdal odločbo na zahtevo stranke v posebnem upravnem postopku (npr. upravna enota gradbeno dovoljenje na podlagi 67. člena Zakona o graditvi objektov). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa je nato podala vlogo za odpravo odločbe, saj ne namerava koristiti z odločbo podeljenih pravic (npr. dovolitev gradnje stanovanjske hiše). Odprava pravnomočne odločbe bi stranki omogočila takojšnjo povrnitev stroškov v zvezi s pridobitvijo pravice (npr. povrnitev komunalnega prispevka). Ali se pravnomočna odločba v tem primeru lahko odpravi?<br>		Upravni organ je izdal odločbo na zahtevo stranke v posebnem upravnem postopku (npr. upravna enota gradbeno dovoljenje na podlagi 67. člena Zakona o graditvi objektov). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa je nato podala vlogo za odpravo odločbe, saj ne namerava koristiti z odločbo podeljenih pravic (npr. dovolitev gradnje stanovanjske hiše). Odprava pravnomočne odločbe bi stranki omogočila takojšnjo povrnitev stroškov v zvezi s pridobitvijo pravice (npr. povrnitev komunalnega prispevka). Ali se pravnomočna odločba v tem primeru lahko odpravi?<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.		Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

	Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>		Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

	Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz druge točke prvega odstavka 71. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakona o graditvi objektov] (ZGO -1, Ur.l. RS, št. 110/2002 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.		Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz druge točke prvega odstavka 71. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakona o graditvi objektov] (ZGO -1, Ur.l. RS, št. 110/2002 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

	<br>		<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[~~Kategorija~~:~~Dokončnost in pravnomočnost~~]]		[[Category:Dokončnost_in_pravnomočnost]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T12:33:22Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:33, 8. december 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010<br>		'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010<br>

	~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke]]		---[[Izvirnik:Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke]]

	<br>		<br>

Mitjad ob 13:11, 26. maj 2010

2010-05-26T13:11:19Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:11, 26. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~BlobAccessException~~		== '''Zadeva: '''Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke ==

			'''Datum odgovora:''' 24. 5. 2010<br>

			SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:[[Izvirnik:Odprava pravnomočne odločbe na pobudo stranke]]

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==

			Upravni organ je izdal odločbo na zahtevo stranke v posebnem upravnem postopku (npr. upravna enota gradbeno dovoljenje na podlagi 67. člena Zakona o graditvi objektov). Odločba je postala pravnomočna, stranka pa je nato podala vlogo za odpravo odločbe, saj ne namerava koristiti z odločbo podeljenih pravic (npr. dovolitev gradnje stanovanjske hiše). Odprava pravnomočne odločbe bi stranki omogočila takojšnjo povrnitev stroškov v zvezi s pridobitvijo pravice (npr. povrnitev komunalnega prispevka). Ali se pravnomočna odločba v tem primeru lahko odpravi?<br>

			== '''Odgovor:''' ==

			Pravnomočnost ureja [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustava RS] (URS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I in novele) v 158. členu, ki določa, da je pravna razmerja, urejena z pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ta določba zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Namen pravnomočnosti posamičnih pravnih aktov je doseči njihovo pravno stabilnost oz. nespremenljivost. Pravna varnost terja, da vsak upravni ali sodni akt (odločba, sodba ali sklep) pride v pravno stanje, v katerem ga ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti. V s posamičnim aktom pridobljeno pravico ali naloženo obveznost naj se ne posega več, ker bi to slabilo zaupanje v pravni red (po Šturm et al., 2002, str. 1071). Skladno z določbami četrtega odstavka [[Zak:ZUP#225._.C4.8Dlen\|225. člena ZUP]] je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.

			Izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov je omejeno le na razloge, ki so določeni v štirih izrednih pravnih sredstvih (obnova postopka, izredna razveljavitev, odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost) in ki pomenijo hude kršitve zakonitosti oz. velike nepravilnosti v postopku. Pravna sredstva za izpodbijanje pravnomočnih upravnih aktov pa lahko določijo še drugi upravni predpisi, kot npr. Zakon o davčnem postopku (po Šturm et al., 2002, str. 1072-1076). Če je odločba pravnomočna, ni mogoče zanikati njenega pravnega učinka, tudi če bi bila nezakonita, in velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (več v sodbi VS RS U 1463/93-4). <br>

			Ker gre v navedenem primeru za posebni upravni postopek, je potrebno primarno upoštevati določbe področnega predpisa in subsidiarno določbe ZUP v skladu s [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členom ZUP]]. Iz druge točke prvega odstavka 71. člena [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO3490.html Zakona o graditvi objektov] (ZGO -1, Ur.l. RS, št. 110/2002 in novele) izhaja, da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če v primeru manj zahtevnega objekta v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja investitor (stranka po ZUP) ne začne z gradnjo. Tako področni zakon kot ZUP ne obravnavata možnosti, da bi se stranka odpovedala z odločbo že podeljenim pravicam. Če v konkretnem primeru torej ne obstajajo razlogi za sprožitev katerega koli od možnih izrednih pravnih sredstev za poseg v pravnomočno odločbo, potem je odločba pravno veljavna in zavezujoča do preteka veljavnosti po področnem zakonu.

			<br>

			<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

			== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

			<comments />

			[[Kategorija:Dokončnost in pravnomočnost]]