Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca - Zgodovina strani

SZI: /* Odgovor: */

2024-06-29T16:21:30Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:21, 29. junij 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).		Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).

	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229._.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).

	ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi '''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).		ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi '''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-27T10:48:27Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:48, 27. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).

	ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi'''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).		ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi '''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).

	Izjemoma lahko pride do mejnega položaja, če bi stranka vložila pritožbo, a bi pooblaščenec hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe. Tedaj bi moral upravni ~~organl~~ stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		Izjemoma lahko pride do mejnega položaja, če bi stranka vložila pritožbo, a bi pooblaščenec hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe. Tedaj bi moral upravni organ stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]		[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Ap1543: /* Zadeva: Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca */

2022-12-21T10:20:45Z

Zadeva: Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:20, 21. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	= '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca =		= '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca =

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009<br>		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 12. 2022<br>

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Wikius ob 09:15, 16. februar 2012

2012-02-16T09:15:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:15, 16. februar 2012
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).		Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).

	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi.  Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]] ).		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).

	ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko ~~tako~~ v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, ~~prav tako lahko~~ poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe ~~pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo~~. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi'''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).

	<br>		Izjemoma lahko pride do mejnega položaja, če bi stranka vložila pritožbo, a bi pooblaščenec hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe. Tedaj bi moral upravni organl stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]		[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

Wikius ob 09:11, 16. februar 2012

2012-02-16T09:11:41Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:11, 16. februar 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	= '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca =		= '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca =

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009<br>

	~~<br>~~		== '''Vprašanje:''' ==

	~~== '''Vprašanje:''' ==~~		Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik, a v pooblastilu ni navedla nobenih omejitev. Sedaj želi stranka podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

	Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v ~~vlogi~~ ni navedla nobenih omejitev ~~pooblastila)~~. Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo.

	Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (~~tako~~ Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).		Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).

	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. ~~člen~~\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ~~Vendar nam sodna praksa postavlja meje, kot omenjeno v prejšnjem odstavku, saj je pravica~~ do pritožbe ~~ustavno varovana pravica in stranka~~ se ~~lahko premisli do konca pritožbenega roka~~, ~~kar priča o visokem standardu zaščite pravic strank~~(e) ~~v upravnih postopkih~~.		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi.  Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]] ).

	ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako lahko poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako lahko poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	[[~~Category~~:~~Zastopniki_strank_~~(~~po_ZUP_in_skrbniki~~)]] [[Category:~~Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici~~]]		[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

FUjure ob 15:11, 12. februar 2012

2012-02-12T15:11:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:11, 12. februar 2012
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca		= '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca =

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==

	~~'''Vprašanje:'''~~		Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo.

	Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?		Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

	'''Odgovor:'''		== '''Odgovor:''' ==

	~~Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi~~ pravici do pritožbe ~~s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP~~ ne ~~vsebuje~~, ~~čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici~~ do pritožbe ~~pomeni~~, da postane ~~odločitev za stranko~~ dokončna ~~(četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224~~.~~_.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa~~, ~~da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (~~tudi če ~~ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka~~ pred ~~dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje~~ pritožbenega ~~postopka~~, ~~prav tako pa lahko~~ tudi ~~poda vlogo o odpovedi pravici~~ do pritožbe ~~pod pogojem~~, ~~da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti~~ tudi ~~za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo~~, da ~~bi stranka vložila pritožbo~~, ~~pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj~~ se ~~glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov~~ je, ~~da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke~~, ~~če upravni organ meni~~, ~~da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz~~. ~~pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]~~). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		Vprašanja pravnih posledic ZUP za primere, ko upravičena oseba izjavi, da se odpoveduje pravici do pritožbe, ne ureja. Zato taka odpoved tudi ne more imeti nobenega pravnega učinka, odločba zaradi izjave o odpovedi do pritožbe, zato še ne postane dokončna niti izvršljiva, to lastnost pridobi šele po izteku pritožbenega roka, razen v zakonsko določenih izjemah. Prav tako velja, tudi če stranka še pred koncem pritožbenega roka izpolni obveznost, tudi takrat njena pravica do pritožbe ni v ničemer omejena, hkrati pa tudi ni nobene ovire stranki, da ta prekliče svojo izjavo, s katero se je pritožbeni pravici odrekla (tako Androjna in Kerševan, v Upravno procesno pravo, 2006, str. 534-535).

	~~<br>~~		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224. člen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Vendar nam sodna praksa postavlja meje, kot omenjeno v prejšnjem odstavku, saj je pravica do pritožbe ustavno varovana pravica in stranka se lahko premisli do konca pritožbenega roka, kar priča o visokem standardu zaščite pravic strank(e) v upravnih postopkih.

	~~''Upravna svetovalnica~~ je ~~študentski projekt~~. ~~Glede odgovornosti~~ za ~~vsebino glej~~ [[~~Upravna-svetovalnica~~:~~Privacy policy~~\|~~Politiko zasebnosti~~]] in [[~~Upravna-svetovalnica~~:~~Splošno zanikanje odgovornosti~~\|~~Zanikanje odgovornosti~~]].''		ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako lahko poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

	[[~~Kategorija~~:~~Zastopniki strank~~ (~~po ZUP in skrbniki~~)]] [[Category:~~Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici~~]]		<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

			[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

FUklara ob 16:04, 12. december 2010

2010-12-12T16:04:22Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:04, 12. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca ==		'''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	~~<br>~~

	~~== '''Vprašanje:''' ==~~

	Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?		'''Vprašanje:'''

	~~== '''Odgovor:''' ==~~		Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		'''Odgovor:'''

	<br>		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		<br>

	~~== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==~~

	~~<comments />~~		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	[[~~Category~~:~~Zastopniki_strank_~~(~~po_ZUP_in_skrbniki~~)]] [[Category:~~Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici~~]]		[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

FUsasad ob 18:04, 9. december 2010

2010-12-09T18:04:07Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:04, 9. december 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	=='''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca==		== '''Zadeva: '''Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	~~---[[Izvirnik:Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca]]~~		<br>

	=='''Vprašanje:'''==		== '''Vprašanje:''' ==

	Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?		Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

			<br>

			''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	''~~Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica~~:~~Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].~~''		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	~~=='''Želite podati svoje mnenje:'''==~~		<comments />

	~~<comments />~~ [[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]		[[Category:Zastopniki_strank_(po_ZUP_in_skrbniki)]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Mitjad: Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

2010-12-08T12:33:19Z

Text replace - "SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:" to "---"

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:33, 8. december 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

	~~SPODNJI ODGOVOR JE BIL LAHKO SPREMENJEN S STRANI REGISTRIRANIH UPORABNIKOV UPRAVNE SVETOVALNICE. URADNO IN NESPREMENJENO RAZLIČICO TEGA ČLANKA DOBITE NA:~~[[Izvirnik:Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca]]		---[[Izvirnik:Odpoved pravici do pritožbe s strani pooblaščenca]]

	=='''Vprašanje:'''==		=='''Vprašanje:'''==

Alen ob 19:05, 12. maj 2010

2010-05-12T19:05:00Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:05, 12. maj 2010
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?		Stranka je za zastopanje v upravnem postopku imenovala pooblaščenca, ki ni odvetnik (v vlogi ni navedla nobenih omejitev pooblastila). Sedaj želi podati izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe na odločbo. Ali lahko tako izjavo poda njen pooblaščenec ali mora to izjavo podati stranka sama?

	=='''Odgovor:'''==		== '''Odgovor:''' ==

	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. ZUP določa, da splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. Pooblaščenec lahko tako v imenu stranke vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, prav tako pa lahko tudi poda vlogo o odpovedi pravici do pritožbe pod pogojem, da mu je stranka dala neomejeno pooblastilo. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]). Če pa bi se zgodilo, da bi stranka vložila pritožbo, pooblaščenec pa bi hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe, bi upravni organ moral stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>



	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:48, 27. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).		Izrecne določbe glede nujnosti osebne izjave o odpovedi pravici do pritožbe s strani stranke oziroma njenega pooblaščenca tako ZUP ne vsebuje, čeprav je teža dejanja velika, saj odpoved pravici do pritožbe pomeni, da postane odločitev za stranko dokončna (četrta točka drugega odstavka [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. člena ZUP]] in prvi odstavek [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224.a člena ZUP]]) in pravnomočna z dnem odpovedi. Odpoved pravici do pritožbe se ne more več preklicati, razen če je dana pred vročitvijo odločbe ([[Zak:ZUP#229.a_.C4.8Dlen\|229.a člen ZUP]]).

	ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi'''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).		ZUP določa, da '''splošno neomejeno pooblastilo stranke pooblaščencu (tudi če ni odvetnik) vključuje celotno postopanje v okviru rednih pravnih sredstev'''. Pritožbeni postopek ni samostojni upravni postopek, temveč je le del upravnega postopka pred dokončno odločitvijo. '''Pooblaščenec tako lahko v imenu stranke '''vloži pritožbo, se udeležuje pritožbenega postopka, in tudi '''poda vlogo o odpovedi '''pravici do pritožbe. Drugače je pri postopanju z izrednimi pravnimi sredstvi, kjer bi stranka morala pooblaščenca izrecno pooblastiti tudi za postopanje z njimi, enako velja za umik zahteve, poravnavo ali delegacijo pooblastila (četrti odstavek [[Zak:ZUP#59._.C4.8Dlen\|59. člena ZUP]]).

	Izjemoma lahko pride do mejnega položaja, če bi stranka vložila pritožbo, a bi pooblaščenec hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe. Tedaj bi moral upravni ~~organl~~ stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>		Izjemoma lahko pride do mejnega položaja, če bi stranka vložila pritožbo, a bi pooblaščenec hkrati ali naknadno podal odpoved pravici do pritožbe. Tedaj bi moral upravni organ stranko pozvati, naj se glede na kontradiktornost izjav volje izjasni, kaj velja. Mnenje večine strokovnjakov je, da je najbolje zahtevati odpoved pritožbi neposredno od stranke, če upravni organ meni, da se pooblaščenec ne zaveda dovolj posledic svojega dejanja za pravni položaj stranke oz. pri tem ravna celo v morebitnem nasprotju z interesom stranke (govorimo o tako imenovani očitni nesposobnosti za zastopanje po četrtem odstavku [[Zak:ZUP#54._.C4.8Dlen\|54. člena ZUP]]). Podlaga za tovrstno zahtevo po osebni izjavi stranke oziroma zahtevo za predložitev izrecnega pooblastila je tretji odstavek [[Zak:ZUP#55._.C4.8Dlen\|55. člena ZUP]] v povezavi z drugim odstavkom [[Zak:ZUP#56._.C4.8Dlen\|56. člena ZUP]].<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]		[[Kategorija:Zastopniki strank (po ZUP in skrbniki)]] [[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]