Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-07-10T05:59:40Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:59, 10. julij 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Analogno velja v prekrškovnih zadevah, ki niso upravne, se pa ZUP delno tudi uporablja v njih. Tako [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (več o tem v Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018).		Analogno velja v prekrškovnih zadevah, ki niso upravne, se pa ZUP delno tudi uporablja v njih. Tako [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (več o tem v Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018).

	Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne ~~poseče~~ v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove oz. uporabi pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ lahko izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev v takem ~~zakonskme~~ položaju ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, stranka pravnega sredstva ne more uporabiti oz. bo njena pritožba lai drug predlog zavržen, tudi v primeru izpolnitve procesnih predpostavk pa bi bila npr. pritožba le zaradi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (manko obrazložitve) seveda neupravičena. Pri tem je bistveno, da je v zakonu, ki omejuje obrazložitev, stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni od vročitve), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane za vložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 15 ali 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>		Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseže v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove oz. uporabi pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ lahko izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev v takem zakonskem položaju ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, stranka pravnega sredstva ne more uporabiti oz. bo njena pritožba lai drug predlog zavržen, tudi v primeru izpolnitve procesnih predpostavk pa bi bila npr. pritožba le zaradi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (manko obrazložitve) seveda neupravičena. Pri tem je bistveno, da je v zakonu, ki omejuje obrazložitev, stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni od vročitve), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane za vložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 15 ali 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>
	[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]		[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
	[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]		[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-07-09T11:32:29Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:32, 9. julij 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:


	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog ~~razlikovnaja~~ (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovanja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[Zak:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitosti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).		ZUP v [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[Zak:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitosti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).

PoloncaKovac: /* Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe? */

2024-07-09T11:32:04Z

Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del sestavine odločbe?

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:32, 9. julij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del ~~sestavine~~ odločbe?''' ==		== '''Zadeva: Obrazložitev kot (ne)obvezen del odločbe?''' ==

	'''Datum odgovora:''' 28. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki pripravlja predpis		'''Datum odgovora:''' 28. 5. 2024<br>'''Status uporabnika: '''uradna oseba, ki pripravlja predpis

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-07-02T10:36:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:36, 2. julij 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Analogno velja v prekrškovnih zadevah, ki niso upravne, se pa ZUP delno tudi uporablja v njih. Tako [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (več o tem v Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018).		Analogno velja v prekrškovnih zadevah, ki niso upravne, se pa ZUP delno tudi uporablja v njih. Tako [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (več o tem v Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018).

	Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''~~Posebni zakon~~ torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se (~~lahko~~) ~~šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala~~. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane ~~z avložitev~~ pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>		Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove oz. uporabi pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ lahko izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev v takem zakonskme položaju ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, stranka pravnega sredstva ne more uporabiti oz. bo njena pritožba lai drug predlog zavržen, tudi v primeru izpolnitve procesnih predpostavk pa bi bila npr. pritožba le zaradi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (manko obrazložitve) seveda neupravičena. Pri tem je bistveno, da je v zakonu, ki omejuje obrazložitev, stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni od vročitve), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane za vložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 15 ali 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>
	[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]		[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
	[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]		[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-07-02T10:31:38Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:31, 2. julij 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:

	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[Zak:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne ~~zakonitisti~~. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).		ZUP v [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[Zak:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitosti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).

	'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.		'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.

SZI: /* Odgovor: */

2024-06-30T13:50:59Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:50, 30. junij 2024
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[~~ZaK~~:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[~~ZaK~~:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[~~ZaK~~:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[~~ZaK~~:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[~~ZaK~~:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[~~ZaK~~:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[~~ZaK~~:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[~~ZaK~~:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[~~ZaK~~:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[Zak:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[Zak:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
			ZUP v [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[Zak:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[Zak:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[Zak:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).

	'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.		'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T08:32:38Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:32, 28. maj 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe ~~Primer 1~~]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[ZaK:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).		ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe primer]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[ZaK:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).

	'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.		'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T08:32:23Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:32, 28. maj 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej~~ ~~[https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[ZaK:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).		ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). '''Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe in učinkovito uporabiti pravna sredstva''' (glej ta [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[ZaK:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).

	'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.		'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.
Vrstica 17:		Vrstica 17:

	Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Posebni zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se (lahko) šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane z avložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>		Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Posebni zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se (lahko) šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane z avložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>

	[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]		[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
	[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]		[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T08:31:08Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:31, 28. maj 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka).		ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka [[ZaK:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]).

	'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.		'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Posebni zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se (lahko) šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane z avložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>		Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Posebni zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se (lahko) šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane z avložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>

	[[Category: Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]		[[Category:Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]
			[[Category:Pravica do pritožbe in odpoved tej pravici]]
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-05-28T08:29:35Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:29, 28. maj 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>		<p>Upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, morajo postopati po ZUP, kadar v upravnih zadevah odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank ([[Zak:ZUP#1. .C4.8Dlen{{!}}1. člen ZUP]]). ZUP v [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. členu]] določa subsidiarno rabo ZUP, kar pomeni, da lahko posamezna področja poseben zakon ureja drugače, kot so urejena z ZUP, če za to obstaja razumen razlog razlikovnaja (več v Avbelj (ur.), 2019, Komentar Ustave RS, glej komentar k 22. členu). Na področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona, po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prvi in drugi odstavek [[ZaK:ZUP#3. .C4.8Dlen{{!}}3. člena ZUP]]). Upravni postopek se smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih zadevah, če ta področja niso urejena s posebnim postopkom ([[ZaK:ZUP#4. .C4.8Dlen{{!}}4. člen ZUP]]), zlasti glede temeljnih načel in pravic strank (o tem glej v Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 1. knjiga, komentarji k 3. in 4. členu ZUP).</p>
	ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). ~~'''~~Obrazložitev ~~je po ZUP obvezni~~ del ~~odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda~~, obrazložitve ~~in pouka o pravnem sredstvu za~~ odločbe ~~in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po~~ [https://~~pisrs~~.si/~~pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani~~] (Ur. l. ~~RS, št~~. ~~4/17 in nasl~~., ~~kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz~~ z ~~aktom za izvrševanje javnih pooblastil~~, ~~sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu~~). ~~Statut~~ v ~~členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev~~ in ~~drugi deli odločbe~~ po ZUP ~~spisati~~, ~~če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev~~.		ZUP v [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. členu]] in nadaljnjih (do [[ZaK:ZUP#218. .C4.8Dlen{{!}}218. člena ZUP]]), določa sestavne dele odločb, kar predstavlja elemente formalne zakonitisti. To so uvod, naziv, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu in podpis uradne osebe, ki je vodila postopek in ki je odločbo izdala (tretji odstavek [[ZaK:ZUP#210. .C4.8Dlen{{!}}210. člena ZUP]] (za podrobnejši opis delov odločbe glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Sestavni_deli_odlo%C4%8Dbe Primer 1]). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225). Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem. Če odločba po ZUP nima polne obrazložitve, gre za bistveno postopkovno napako (glej 7. točko drugega odstavka).

	Analogno velja v prekrškovnih zadevah, ki niso upravne, se pa ZUP delno tudi uporablja v njih. Tako [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (več o tem v Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018). Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ~~uredila~~ uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij~~, kar~~ bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP, ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Posebni zakon ~~pod določenimi pogoji~~ lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem ~~upravičencem do zahteve~~, ~~četudi~~ pravnega sredstva ~~sicer niso napovedali (59.a člen ZP-1)~~. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 dni). Obrazložitev se šteje za del pravice do poštenega obravnavanja, saj je le na podlagi obrazložitve mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe (glej [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nepopolna_obrazlo%C5%BEitev primer 2]). Na podlagi obrazložitve stranka ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa, pritožbeni oziroma pristojni organ pa lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane pritožbe (glej Kovač in Jerovšek, Upravni postopek in upravni spor, 2023, str. 225).  </p>		'''Obrazložitev je po ZUP obvezni del odločbe, vendar lahko posebni''' zakoni načeloma tudi v tem delu predvidevajo drugačne postopkovne ureditve. Tako že velja recimo za neobveznost uvoda, obrazložitve in pouka o pravnem sredstvu za odločbe in sklepe o pravicah in obveznostih študentov po [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=STAT233 Statutu Univerze v Ljubljani] (Ur. l. RS, št. 4/17 in nasl., kjer se postopek ureja zaradi ustavne avtonomije državnih univerz z aktom za izvrševanje javnih pooblastil, sicer na temelju Zakona o visokem šolstvu). Statut v členih 104 do 106 obenem določa, da se morajo obrazložitev in drugi deli odločbe po ZUP spisati, če študent tako zahteva v povezavi z uporabo pravnih sredstev.
	Po [[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. členu ZUP]] ima stranka zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, pravico do pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba ([[ZaK:ZUP#13. .C4.8Dlen{{!}}13. člen ZUP]]). Stranka mora biti v pouku o pravnem sredstvu opozorjena na možnosti pritožbe zoper odločbe in možnosti začetka upravnega spora oziroma drugega postopka pred sodiščem.
			Analogno velja v prekrškovnih zadevah, ki niso upravne, se pa ZUP delno tudi uporablja v njih. Tako [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2537 Zakon o prekrških] (ZP-1, Ur. l. RS, št. 7/03 in nasl.) določa obrazložitev odločbe kot obvezno sestavino odločbe le takrat, ko stranka pravočasno napove zahtevo za sodno varstvo. Kadar zahteva ni napovedana, odločba nima obrazložitve (več o tem v Čas et al., Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem in upoštevanimi spremembami do novele ZP-1J, 2018).

			Tako ZP-1 kot Statut Univerze v Ljubljani sta tako ureditev uvedla z novelo, ne ob prvi različici, v obeh primerih pa iz obrazložitev sprememb predpisov izhaja, da je '''ureditev namenjena uravnoteženju pravic strank in obremenitvi uradnih oseb. Torej so odstopi od obrazložitve kot obvezne sestavine oblastnega akta dopustni, če se s tem ne poseče v pravico do pritožbe in sodnega varstva''' (glej 23. in 25. člen Ustave oziroma komentarje v Avbelj (ur.), prav tam) ter drugih ustavnih in zakonskih garancij. Tovrstna pravila bi lahko določil že splošni zakon, torej v upravnih zadevah ZUP (kot velja v prekrškovnih zadevah po ZP-1), ali pa poseben zakon, torej le za določeno upravno področje. <p>'''Posebni zakon torej lahko določi, da se obrazložitev odločbe sestavi le, če stranka po vročitvi odločbe napove pravno sredstvo, o čemer mora biti ustrezno poučena v pouku o pravnem sredstvu'''. V nasprotnem primeru organ izda odločbo brez obrazložitve. Če zahteva za obrazložitev ni podana oziroma ni podana v predpisanem roku, se (lahko) šteje, da se je stranka pravnim sredstvom odpovedala. Pri tem je bistveno, da je stranki oziroma osebi s pravnim interesom dan ustrezen rok za napoved pravnega sredstva (npr. 8 dni), organ pa nato izda odločbo z obrazložitvijo, ki jo vroči vsem osebam, ki so legitimirane z avložitev pravnega sredstva. Roku za napoved pravnega sredstva sledi še ustrezen rok za izdajo obrazložene odločbe (npr. 30 dni) in rok za vložitev pravnega sredstva (npr. 8 ali 15 dni od vročitve obrazloženega akta). </p>

	[[Category: Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]		[[Category: Sestavine odločbe/sklepa po ZUP (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk, podpis/žig) in UUP]]