Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu - Zgodovina strani

SajevicMarusa ob 18:43, 12. maj 2023

2023-05-12T18:43:59Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:43, 12. maj 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==		== '''Zadeva:''' Nesuspenzivnost pritožbe po področnem zakonu ==

	'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022<br>		'''Datum odgovora:''' 27. 1. 2012, pregled 20. 11. 2022<br>

	'''Status: v delu'''		'''Status: v delu'''
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva).<br>		Področni zakon določa, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o ukrepu (inšpektorja). Ali klavzula o nesuspenzivnosti pritožbe velja za vse odločbe, ki jih ta organ izdaja oz. katere so tiste, ki pomenijo "ukrep"? Kaj pomeni določba, da pritožba ne zadrži izvršbe (v primeru trajnega odvzema živali). Ali bi to pomenilo, če se stranka ne pritoži na odločbo, da se živali lahko usmrtijo (v primeru inšpekcijskega nadzorstva).<br>

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl.~~ ~~k 3. členu). Po~~ ~~[[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).		Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen{{!}}3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

	'''Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo'''. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj '''nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank'''. '''Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku''', da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje ~~vendar~~ (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>		'''Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo'''. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen{{!}}236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj '''nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank'''. '''Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku''', da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen{{!}}292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>

	Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva~~ ~~po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]]~~ ~~šele z dokončnostjo.  '''Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi''', kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov~~ ~~ali tudi po ZUP~~ ~~v primerih nujnih ukrepov~~ ~~v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru '''nesuspenzivnost pritožbe vpisati v~~ ~~izrek''' po~~ ~~ [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].		Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, kar pomeni da zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen{{!}}224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  '''Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi''', kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen{{!}}236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru '''nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek''' po [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen{{!}}213. členu ZUP]].

	'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

	Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>		Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>

	'''Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu~~ ~~odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi''' (npr. za ukrepe, ne pa za licence).		'''Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi''' (npr. za ukrepe, ne pa za licence).

	<br> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]		[[Category:Izvršljivost_in_izvršba_po_ZUP_in_ZDavP-2]] [[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]] [[Category:Pravica_do_pritožbe_in_odpoved_tej_pravici]]

Mo5957 ob 11:44, 26. januar 2023

2023-01-26T11:44:57Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:44, 26. januar 2023
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>		Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>

	Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).		'''Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi''' (npr. za ukrepe, ne pa za licence).

	<br> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		<br> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

Mo5957 ob 11:44, 26. januar 2023

2023-01-26T11:44:27Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:44, 26. januar 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

	Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>		Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. '''Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene'''. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>

	Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).		Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).

Mo5957 ob 11:43, 26. januar 2023

2023-01-26T11:43:40Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:43, 26. januar 2023
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).		Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

	Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>		'''Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo'''. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj '''nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank'''. '''Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku''', da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>

	Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].		Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  '''Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi''', kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru '''nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek''' po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].

	'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

Mo5957 ob 11:41, 26. januar 2023

2023-01-26T11:41:47Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:41, 26. januar 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

	Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993, ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>		Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v [https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=%20638/92&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=12296 sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993], ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>

	Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).		Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).

Mo5957 ob 11:40, 26. januar 2023

2023-01-26T11:40:41Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:40, 26. januar 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>		Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>

	Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu (236. člen ZUP). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].		Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu ([[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. člen ZUP]]). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].

	'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-27T10:44:07Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:44, 27. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po [http://~~zakonodaja.gov~~.si/~~rpsi/r01~~/~~predpis_USTA1.html 22. členu~~ Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).		Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po 22. členu [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1&d-49687-p=3 Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

	Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>		Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T10:29:21Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:29, 2. december 2022
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

	~~Izjeme o nesuspenzivnosti pritožbe je treba obravnavati restriktivno.~~ Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993, ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>		Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993, ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>

	Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).		Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T10:28:55Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:28, 2. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja.		Področni zakon lahko uredi drugače kot ZUP (le) posamezno procesno vprašanje ali celo njegov del, v preostalem pa se ZUP uporablja v celoti (gl. Jerovšek et al., 2004, ZUP s komentarjem, gl. k 3. členu). Po [[Zak:ZUP#3._.C4.8Dlen\|3. členu ZUP]] namreč velja, da se primarno uporabljajo posebne določbe zakona, ki drugače urejajo vprašanja upravnega postopka, določbe ZUP pa subsidiarno, torej v obsegu, ki v posebnem zakonu ni drugače urejen. Poleg tega mora biti drugačna ureditev utemeljena s specifikami tega upravnega področja. Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html 22. členu Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani).

	Za določeno upravno področje so potrebna le delna odstopanja od pravil splošnega upravnega postopka, ki jih zahteva načelo smotrnosti, zaradi enakega varstva pravic po [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html 22. členu Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33I/1991-I in novele) je to možno le za posamezno postopkovno vprašanje in če to opravičujejo specifičnost tega področja (npr. določi se nesuspenzivnost pritožbe, drugače se določi pristojne organe ali sestavine vloge, roki so skrajšani ali podaljšani). V vseh drugih vprašanjih, ki jih na posameznih upravnih področjih posebni upravni postopki ne urejajo, se uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka. Podrejeno se nadalje na vsebinsko različnih področjih zaradi zagotovitve enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS na vseh upravnih področjih uporabljajo določbe ZUP. Pravila v ZUP veljajo kot edina in izključna pravila za postopek pri odločanju v konkretnih upravnih zadevah na vseh upravnih področjih, za katera ni predpisan drugačen – poseben postopek. Na področjih, za katera so z zakoni predpisani posebni upravni postopki, se uporabljajo določbe teh zakonov, določbe ZUP pa le v vprašanjih, ki niso urejena s takimi posebnimi postopki (po Androjni in Kerševanu, Upravno procesno pravo, 2006, str. 30-36). <br>

	Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>		Pritožba je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Redno je, ker je navadno vedno dovoljena, razen kadar jo izključuje zakon, devolutivno, ker o njej odloča organ druge stopnje, suspenzivno pa, ker navadno zadrži izvršitev odločbe do odločitve o pritožbi. Po ZUP je smisel učinkovite pritožbe za večino strank v zadržanju njene izvršitve. Možne so izjeme, če zakon (že ZUP v [[Zak:ZUP#236._.C4.8Dlen\|236. členu]], kakor neredko področni zakoni) določijo drugače praviloma s ciljem javnega interesa, toda sorazmerno (smotrno), saj nesuspenzivnost pomeni sploh pri obveznostih nižjo raven varstva interesov strank. Če je določena nesuspenzivnost, je treba tudi v posamičnem aktu tak izjemen učinek določiti v konkretnem upravnem aktu v izreku, da do tega učinka pride, to odločitev pa v obrazložitvi istega akta podpreti z dejstvi in pravnimi podlagami. V primerih nesuspenzivnosti se lahko nadalje vendar (po ZUP v izvršbi, [[Zak:ZUP#292._.C4.8Dlen\|292. člen]], enako prek začasnih odredb po ZUS-1) izvrševanje s pravnimi sredstvi izpodbijane odločbe zadrži po diskrecijski pravici, če je izkazana verjetnost uspeha s pravnim sredstvom oziroma ogroženost pravic strank z nezmožnostjo restitucije (glej Jerovšek in Kovač, Upravni postopek in upravni spor, 2010, str. 208-210).<br>
Vrstica 19:		Vrstica 17:
	Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu (236. člen ZUP). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].		Pritožba zoper odločbo o ukrepu, izdano na prvi stopnji, je praviloma suspenzivna, zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Odločba torej postane izvršljiva po [[Zak:ZUP#224._.C4.8Dlen\|224. členu ZUP]] šele z dokončnostjo.  Vendar lahko področni zakon določi, da pritožba ne zadrži izvršitve, predvsem zaradi varstva javne koristi, kot velja denimo v inšpekcijskih zadevah ali pri odmerah davkov ali tudi po ZUP v primerih nujnih ukrepov v javnem interesu (236. člen ZUP). V posamično odločbo pa je treba v takem primeru nesuspenzivnost pritožbe vpisati v izrek po  [[Zak:ZUP#213._.C4.8Dlen\|213. členu ZUP]].

	Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno, torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.		'''Določbo področnega zakona, da pritožba ne zadrži izvršitve zoper določene vrste aktov, je tako treba pojmovati restriktivno''', torej izločiti suspenzivnost zgolj v zadevah, kjer področni zakon tako določa, saj gre pri tem nenazadnje za omejitev ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Če določa nesuspenzivnost pritožbe področni zakon le za ukrepe, torej pritožba ne zadrži izvršitve le zoper odločbe, ki odrejajo ukrepe kot materialno-pravno vprašanje, ki zagotovi cilj spoštovanja tega zakona. V inšpekcijskih zadevah bo tako ukrep torej odločba, s katero inšpektor naloži stranki določeno obveznost, da ne krši veljavnih predpisov.

	Izjeme o nesuspenzivnosti pritožbe je treba obravnavati restriktivno. Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993, ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>		Izjeme o nesuspenzivnosti pritožbe je treba obravnavati restriktivno. Tudi, če področni predpis določa, da pritožba nima suspenzivnega učinka, gre za splošno ureditev teh postopkov, ki mora biti na konkretni ravni realizirana v izreku odločbe. Ker je izrek ključen za ugotavljanje izvršljivosti odločbe, morajo biti vse okoliščine, ki na to vplivajo (rok, suspenzivnost), zapisane oziroma odrejene. To nedvomno velja v primerih, ko je za stranko nesuspenzivnost celo ugodnejša (npr. davčne zadeve). Enako stališče je zavzelo na primer Vrhovno sodišče RS v sodbi U 638/92 z dne 8.4.1993, ko je odločilo, da nenavedba klavzule o nesuspenzivnosti pritožbe v izreku, ki izhaja iz področnega materialnega predpisa, pomeni, da ima pritožba po splošnem pravilu suspenzivni učinek (glej prim. Breznik in drugi v: Kovač et al., Upravno-procesne dileme o rabi ZUP, 2010, str. 168).<br>

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T10:27:58Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 2. december 2022
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).		Če isti zakon določa izdajo več različnih odločb po vsebini in tipu odločanja (npr. tako inšpekcijske ukrepe kot podeljevanje licenc na zahtevo strank), organ vpisuje klavzulo o nesuspenzivnosti pritožbe le v izrek odločb, za katere ta zakon izrecno tako določi (npr. za ukrepe, ne pa za licence).

	<br> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''		<br> ''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|zanikanja odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==