Nepopolna obrazložitev - Zgodovina strani

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2024-06-11T09:59:20Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:59, 11. junij 2024
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Ali gre za kršitev pravil postopka oz. napačno ugotovljeno dejstvo, če iz obrazložitve ni razviden dokaz, ki bi narekoval odločitev? Ali gre za kršitev pravil postopka, če se prvostopenjski organ sklicuje na navodila pristojnega ministrstva?		Ali gre za kršitev pravil postopka oz. napačno ugotovljeno dejstvo, če iz obrazložitve ni razviden dokaz, ki bi narekoval odločitev?

			Ali gre za kršitev pravil postopka, če se prvostopenjski organ v obrazložitvi sklicuje na navodila pristojnega ministrstva?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Nepopolna obrazložitev */

2024-06-11T09:58:58Z

Zadeva: Nepopolna obrazložitev

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:58, 11. junij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev ==		== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev kot bistvena postopkovna napaka ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-06-11T09:58:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:58, 11. junij 2024
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih; dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto; bistvene razloge za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira; razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]).		Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih; dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto; bistvene razloge za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira; razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen{{!}}214. člen ZUP]]).

	Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1.~~ ~~če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.		Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen{{!}}237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal),

	~~Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo~~. ~~Kakršnokoli drugačno postopanje je~~ v ~~nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava RS] (URS~~, ~~Ur. l. RS, št. 33/1991)~~ in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v ~~Uradnem listu~~, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>		2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter

	~~<br>~~		3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		'''Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila,''' izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen{{!}}6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>
			<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Nepopolna obrazložitev */

2024-06-11T09:57:29Z

Zadeva: Nepopolna obrazložitev

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:57, 11. junij 2024
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022

	'''Status uporabnika:''' ~~uradna oseba, ki vodi postopek~~		'''Status uporabnika:''' stranka v postopku

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Nepopolna obrazložitev */

2024-06-11T09:57:08Z

Zadeva: Nepopolna obrazložitev

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:57, 11. junij 2024
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022

	~~<br>~~		'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Zc3981: /* Odgovor: */

2023-01-27T11:25:57Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:25, 27. januar 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.		Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.

	Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>		Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustava RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>

	<br>		<br>

Zc3981: /* Odgovor: */

2023-01-27T11:25:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:25, 27. januar 2023
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.		Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.

	Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://~~zakonodaja~~.~~gov~~.si/~~rpsi~~/~~r01/predpis_USTA1.html Ustave RS~~] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>		Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>

	<br>		<br>

PoloncaK: /* Odgovor: */

2022-12-02T10:27:35Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 2. december 2022
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih; dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto; bistvene razloge za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira; razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]). Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti:<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe. Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>		Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih; dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto; bistvene razloge za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira; razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]).

			Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga '''ni mogoče preizkusiti''':<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe.

			Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Ap1543: /* Zadeva: Nepopolna obrazložitev */

2022-11-21T18:19:38Z

Zadeva: Nepopolna obrazložitev

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:19, 21. november 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev ==		== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009, pregled 20. 11. 2022

	<br>		<br>

TS ob 18:15, 26. julij 2011

2011-07-26T18:15:34Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:15, 26. julij 2011
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev ==		== '''Zadeva: '''Nepopolna obrazložitev ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009

			<br>

			== '''Vprašanje:''' ==
	== '''Vprašanje:''' ==

	Ali gre za kršitev pravil postopka oz. napačno ugotovljeno dejstvo, če iz obrazložitve ni razviden dokaz, ki bi narekoval odločitev? Ali gre za kršitev pravil postopka, če se prvostopenjski organ sklicuje na navodila pristojnega ministrstva?		Ali gre za kršitev pravil postopka oz. napačno ugotovljeno dejstvo, če iz obrazložitve ni razviden dokaz, ki bi narekoval odločitev? Ali gre za kršitev pravil postopka, če se prvostopenjski organ sklicuje na navodila pristojnega ministrstva?
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto, bistvene razloge za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira, razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]). Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti:<br> če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter *če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe. Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>		Ustavna izhodišča temeljijo na predpostavki, da mora biti vsak upravni akt (npr. odločba) obrazložen. Le tako lahko naslovnik ugotovi, na kakšni podlagi je bila sprejeta odločitev organa v upravnem postopku. Vsaka obrazložitev v upravnem aktu mora vsebovati: zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih; dejansko ugotovljeno stanje ter dokaze, na katere je le-to oprto; bistvene razloge za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira; razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje privedli do sprejetja odločbe organa, in razloge, zaradi katerih strankinemu zahtevku ni bilo ugodeno ([[Zak:ZUP#214._.C4.8Dlen\|214. člen ZUP]]). Glede na [[Zak:ZUP#237._.C4.8Dlen\|237. člen ZUP]] se predpostavlja, da je upravni akt pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti:<br>1. če v odločbi ni naveden organ, ki je odločbo izdal (ker tako ni mogoče ugotoviti, kateri organ jo je izdal), 2. če v odločbi ni navedena uradna oseba, ki je postopek vodila in ki je odločitev v upravni zadevi sprejela, ter 3. če odločitev ni obrazložena ali ni imela vsaj bistvenih delov, pa bi jih po zakonu morala imeti, saj je le tako mogoče presoditi utemeljenost izreka odločbe. Organ svojih odločitev ne more utemeljevati s sklicevanjem na konkretna navodila, izdana znotraj organa, temveč se lahko sklicuje le na njihovo argumentacijo. Kakršnokoli drugačno postopanje je v nasprotju z načelom zakonitosti. 153. člen [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_USTA1.html Ustave RS] (URS, Ur. l. RS, št. 33/1991) in [[Zak:ZUP#6._.C4.8Dlen\|6. člen ZUP]] določata, da morajo vsi akti in dejanja upravnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. V tem primeru razna interna navodila nimajo zavezujočega pomena, saj le-ta niso objavljena v Uradnem listu, zato se organ pri svoji odločitvi ne more sklicevati na takšen akt. Organi o pravicah in obveznostih odločajo z internimi navodili zgolj v primeru, da za to že obstajajo določeni normativni predpisi.<br>

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments />		<comments />

	[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]		[[Category:Sestavine_odločbe/sklepa_po_ZUP_(uvod,_naziv,_izrek,_obrazložitev,_pouk,_podpis/žig)_in_UUP]]