Nenajavljen inšpekcijski ogled - Zgodovina strani

SZI: /* Odgovor: */

2024-06-30T13:42:36Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:42, 30. junij 2024
Vrstica 10:		Vrstica 10:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<p>Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga). Z izvedbo ustne obravnave se najučinkoviteje uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, in sicer '''načelo materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in '''načelo zaslišanja stranke''' (9. člen ZUP), ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 167).<br></p>		<p>Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8Dlen{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga). Z izvedbo ustne obravnave se najučinkoviteje uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, in sicer '''načelo materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in '''načelo zaslišanja stranke''' (9. člen ZUP), ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 167).<br></p>
	<p>V konkretnih primerih se pojavi predvsem dilema, kako uravnotežiti sledenje načelu zaslišanja stranke (in s tem zakonitosti) in hkrati izvajati učinkovit inšpekcijski nadzor. Stranka ima v skladu z [[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. členom ZUP]] pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi '''načela zaslišanja stranke''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2.knjiga, str. 372).</p>		<p>V konkretnih primerih se pojavi predvsem dilema, kako uravnotežiti sledenje načelu zaslišanja stranke (in s tem zakonitosti) in hkrati izvajati učinkovit inšpekcijski nadzor. Stranka ima v skladu z [[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. členom ZUP]] pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi '''načela zaslišanja stranke''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2.knjiga, str. 372).</p>
	<p>Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; prim. Kovač in Kerševan, prav tam, str. 372).  </p>		<p>Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; prim. Kovač in Kerševan, prav tam, str. 372).  </p>
Vrstica 16:		Vrstica 16:
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je '''ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka, temveč se mora preverjati primer do primera''', predvsem pa upoštevati '''pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN '''glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je '''ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka, temveč se mora preverjati primer do primera''', predvsem pa upoštevati '''pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN '''glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>
	<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>		<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:40:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:40, 15. januar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno gre opozoriti, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Č'''e stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi '''na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje''', je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>		<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno gre opozoriti, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Č'''e stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi '''na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje''', je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS~~ ~~[http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja~~</strong>~~, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka, temveč se mora preverjati primer do primera, predvsem pa upoštevati >pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN~~</strong>~~ glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je '''ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka, temveč se mora preverjati primer do primera''', predvsem pa upoštevati '''pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN '''glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>
	<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>		<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:39:33Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:39, 15. januar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno gre opozoriti, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Č'''e stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi '''na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje''', je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>		<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno gre opozoriti, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Č'''e stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi '''na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje''', je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja</strong>, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka<em style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; font-weight: 400; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > per se</em>, temveč se mora preverjati primer do primera, predvsem pa upoštevati <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN</strong> glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja</strong>, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka, temveč se mora preverjati primer do primera, predvsem pa upoštevati >pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN</strong> glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>
	<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>		<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:38:31Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:38, 15. januar 2024
Vrstica 12:		Vrstica 12:
	<p>Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga). Z izvedbo ustne obravnave se najučinkoviteje uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, in sicer '''načelo materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in '''načelo zaslišanja stranke''' (9. člen ZUP), ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 167).<br></p>		<p>Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si uradna oseba, ki vodi postopek, stvar neposredno ogleda ([[Zak:ZUP#199. .C4.8D{{!}}199. člen ZUP]]). O tem, ali se bo opravil ogled, odloča uradna oseba, bodisi na predlog stranke bodisi po uradni dolžnosti (Kovač in Kerševan, ZUP s komentarjem, 2022, str. 369, 2. knjiga). Z izvedbo ustne obravnave se najučinkoviteje uresničujeta dve temeljni načeli upravnega postopka, in sicer '''načelo materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8Dlen{{!}}8. člen ZUP]]) in '''načelo zaslišanja stranke''' (9. člen ZUP), ki je izraz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Ustave] (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 167).<br></p>
	<p>V konkretnih primerih se pojavi predvsem dilema, kako uravnotežiti sledenje načelu zaslišanja stranke (in s tem zakonitosti) in hkrati izvajati učinkovit inšpekcijski nadzor. Stranka ima v skladu z [[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. členom ZUP]] pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi '''načela zaslišanja stranke''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2.knjiga, str. 372).</p>		<p>V konkretnih primerih se pojavi predvsem dilema, kako uravnotežiti sledenje načelu zaslišanja stranke (in s tem zakonitosti) in hkrati izvajati učinkovit inšpekcijski nadzor. Stranka ima v skladu z [[Zak:ZUP#200. .C4.8Dlen{{!}}200. členom ZUP]] pravico biti prisotna pri ogledu, po stališču sodne prakse pa citiranje določbe ni mogoče razumeti tako, da ima stranka zgolj pravico, da je fizično navzoča pri ogledu, ob tem pa ji je onemogočeno, da aktivno varuje svoje pravice in koristi, na primer tako, da uradni osebi že ob izvedbi ogleda podaja svoje predloge in pripombe, torej da pri tem sodeluje. Ravno nasprotno. Pomen posebne določbe je v utrditvi '''načela zaslišanja stranke''' ([[Zak:ZUP#9. .C4.8Dlen{{!}}9. člen ZUP]]) in iz tega načela izpeljanih pravic stranke ([[Zak:ZUP#146. .C4.8Dlen{{!}}146. člen ZUP]]). Dopustitev aktivne vloge stranke je še posebej pomembna v primerih, kadar te možnosti stranka pozneje v postopku (po koncu ogleda) ne bo več mogla učinkovito uveljavljati (Kovač in Kerševan, Komentar ZUP, 2020, 2.knjiga, str. 372).</p>
	<p>Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ~~'''~~ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka~~'''~~ (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno ~~'''~~poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik~~'''~~ (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; prim. Kovač in Kerševan, prav tam, str. 372).  </p>		<p>Po drugi strani je treba opozoriti tudi na sodno prakso, po kateri zgolj kršitev pravice stranke, da je navzoča pri ogledu, ne pomeni vselej bistvene kršitve pravil upravnega postopka (po 3. točki drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]). Upravno sodišče kot ključno poudarja, ali je bilo stranki na drug način omogočeno, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih na ogledu, in o čemer je bil sestavljen zapisnik (glej sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113068762 I U 1576/2013] z dne 20. 2. 2014 in sodbo UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111405443 I U 1540/2016] z dne 28. 2. 2017; prim. Kovač in Kerševan, prav tam, str. 372).  </p>
	<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno ~~poudarjamo~~, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka~~'''~~ iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>		<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno gre opozoriti, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Č'''e stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi '''na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje''', je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. K'''o gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen '''[http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., ~~</span>~~poudarjajo, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno.<~~/p>~~		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., poudarjajo, da pa je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno. Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja</strong>, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka<em style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; font-weight: 400; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" > per se</em>, temveč se mora preverjati primer do primera, predvsem pa upoštevati <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN</strong> glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. Na splošno je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]).</p>
	<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:~~ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]~~)~~. Torej '''ogled kot dejanje~~ v ~~postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po~~ ZUP ~~le, če je bila stranka&nbsp~~; - ~~z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29~~. ~~členu ZIN~~ - ~~vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''~~</p>		<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu materialne resnice ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
	~~<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo~~, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. ~~Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http~~:~~//www.sodnapraksa.si/?doc~~-~~2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http~~:~~//www.sodnapraksa.si/?doc~~-~~2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12~~. ~~10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke~~, ~~zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj~~ za ~~zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden~~.~~</p>~~		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti '''še na drugo situacijo''', ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden. </p>
	~~<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine~~, ~~torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom~~, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.~~</p>~~
	~~<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno~~, ~~je treba hkrati upoštevati~~, ~~da je '''ustna obravnava~~ (~~le) mehanizem~~ za ~~realizacijo načela zaslišanja''', zatorej kljub predpisani obravnavi v~~ ZUP ~~njen manko ni bistvena postopkovna napaka'' per se'', temveč se mora preverjati primer do primera~~, ~~predvsem~~ pa ~~upoštevati '''pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29~~. ~~člen ZIN''' glede na vse določbe ZUP, kot je npr. ~~[[Zak:ZUP#~~154~~. .C4.~~8Dlen~~{{!}}~~154~~. člen ZUP]].~~ </p>~~
	~~<p>Na splošno pa je~~ za ~~spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP~~, ~~ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela~~ in ~~pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237~~. ~~.C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]~~), ~~od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo~~ (~~kot velja npr~~. ~~za [[Zak:ZUP#154~~. ~~.C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]~~). </p>

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:34:39Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:34, 15. januar 2024
Vrstica 23:		Vrstica 23:

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

			[[Category:Ustna obravnava]]

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:33:39Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:33, 15. januar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>		<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi~~<span style="font-size: 14.4px;">~~ [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., </span>poudarjajo, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno.</p>		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., </span>poudarjajo, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno.</p>
	<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>		<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:33:13Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:33, 15. januar 2024
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>
	<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>		<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>
	<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka'' per se'', temveč se mora preverjati primer do primera. Za kršitev zakonitosti je treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (~~ ~~ [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). </p>		<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je '''ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja''', zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka'' per se'', temveč se mora preverjati primer do primera, predvsem pa upoštevati '''pri inšpekciji nadrejeno veljavo 29. člen ZIN''' glede na vse določbe ZUP, kot je npr. [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]. </p>
			<p>Na splošno pa je za spoštovanje oz. presojo kršitev zakonitosti treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (glej drugi odstavek [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). </p>
	~~<p> In potem je res tu še specifika 29 ZIN, ki pa je omejena na poslovne subjekte, kot jaz razumem;</p>~~
	*Ni pa res, da ima »učinkovitost« (na terenu) prednost pred varstvom temeljnih pravic tipa 9 ZUP, ki tvorijo fundament (formalni) zakonitosti kot vrhovnemu ustavnemu načelu, kot sicer radi trdijo inšpektorji, da se ne da drugače…

	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:29:57Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:29, 15. januar 2024
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>
	<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>		<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>
	<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka'' per se'', temveč se mora preverjati primer do primera. Za kršitev zakonitosti je treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (  ), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za ). </p>		<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka'' per se'', temveč se mora preverjati primer do primera. Za kršitev zakonitosti je treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (  [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]]), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za [[Zak:ZUP#154. .C4.8Dlen{{!}}154. člen ZUP]]). </p>

	<p> In potem je res tu še specifika 29 ZIN, ki pa je omejena na poslovne subjekte, kot jaz razumem;</p>		<p> In potem je res tu še specifika 29 ZIN, ki pa je omejena na poslovne subjekte, kot jaz razumem;</p>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:29:23Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:29, 15. januar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>		<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi ~~v vprašanju citirani sodni s področja gradbene inšpekcije~~, poudarjajo, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, ~~glej sodni UPRS~~ . Toda iz ~~sodbe~~ ne izhaja~~, kakor tudi iz ZIN ne~~, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi sodbi<span style="font-size: 14.4px;"> [http://sodnapraksa.si/?doc-2015081111469793 II U 99/2021-14 z dne 16. 8. 2023] ali [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111471049 II U 239/2021-11 z dne 3. 10. 2023] idr., </span>poudarjajo, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, poudarja sodišče, čeprav to velja posplošeno za katerokoli dejstvo, merodajno za odločitev po področnih predpisih). Toda iz razlag ZUP in ZIN ne izhaja, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak se opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti in mu tako dati možnost sodelovanja. Bistveno je doseganje načela zaslišanja, a če je slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank, nesklic obravnave tudi po sodbi [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS, I Up 836/2003, 24. 9. 2003]ni kršeno.</p>
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni "predogled" nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu, saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>		<p>Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
			<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni '''"predogled" pa nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu''', saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>
	<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>		<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>
	<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za ~~doseganje~~ načela zaslišanja, če je ~~slednje zagotovljeno kako drugače enako učinkovito za pravno varstvo strank~~, ~~nesklic obravnave tudi po sodbi VSRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-18274 VSRS~~, ~~I Up 836/2003~~, ~~24. 9. 2003]~~, ~~http://www~~.~~sodnapraksa~~.si/~~?doc-18274, ni bistvena postopkovna napaka per se.~~ In potem je res tu še specifika 29 ZIN, ki pa je omejena na poslovne subjekte, kot jaz razumem;</p>		<p>Če se povzame vse zgoraj navedeno, je treba hkrati upoštevati, da je ustna obravnava (le) mehanizem za realizacijo načela zaslišanja, zatorej kljub predpisani obravnavi v ZUP njen manko ni bistvena postopkovna napaka'' per se'', temveč se mora preverjati primer do primera. Za kršitev zakonitosti je treba ločiti norme ZUP, ki predpisujejo ciljno postopanje organov, zlasti temeljna načela in pravila, opredeljena eksplicitno kot bistvene postopkovne napake (  ), od norm, ki te cilje metodološko zagotavljajo (kot velja npr. za ). </p>

			<p> In potem je res tu še specifika 29 ZIN, ki pa je omejena na poslovne subjekte, kot jaz razumem;</p>
	*Ni pa res, da ima »učinkovitost« (na terenu) prednost pred varstvom temeljnih pravic tipa 9 ZUP, ki tvorijo fundament (formalni) zakonitosti kot vrhovnemu ustavnemu načelu, kot sicer radi trdijo inšpektorji, da se ne da drugače…		*Ni pa res, da ima »učinkovitost« (na terenu) prednost pred varstvom temeljnih pravic tipa 9 ZUP, ki tvorijo fundament (formalni) zakonitosti kot vrhovnemu ustavnemu načelu, kot sicer radi trdijo inšpektorji, da se ne da drugače…

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2024-01-15T12:21:06Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:21, 15. januar 2024
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>		<p>Prav tako '''opustitev (čeprav) obligatorne ustne obravnave, ni izrecno uvrščena med kršitve''' iz drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]], ki se jih lahko v vsakem primeru šteje za bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Vseeno poudarjamo, da prej omenjeno '''ne more biti zakonit ali vsakokratno opravičljiv razlog, da se ustna obravnava ne izvede, če so izpolnjene okoliščine, ki po zakonu terjajo njeno izvedbo.''' Toda, kolikor do tega vendarle pride, je treba v vsakem primeru posebej preizkusiti, ali je v okviru postopka na prvi stopnji (pred in po izdaji odločbe oziroma po vložitvi pritožbe) ter na drugi stopnji zagrešena kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Opustitev izvedbe ustne obravnave pa lahko hitro preraste v kršitev načela zaslišanja stranke. '''Če stranki ali stranskemu udeležencu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, bodisi na ustni obravnavi, lahko pa tudi zunaj nje, je zato podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka''' iz 3. točke drugega odstavka [[Zak:ZUP#237. .C4.8Dlen{{!}}237. člena ZUP]] (Kovač in Kerševan, prav tam, str. 170).</p>
	<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>		<p>Velja pa tudi področni zakon, ki ZUP nadredi oz. olajša delo organu. Tako velja recimo v inšpekcijskih zadevah, a le pri določenih, tj. poslovnih zavezancih. Ko gre za inšpekcijski postopek, namreč 29. člen [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3209 Zakona o inšpekcijskem nadzoru] (ZIN, Uradni list RS, št. 56/02 in nasl.) določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Zavezanec, njegova zakonita ali statutarna zastopnica oziroma zastopnik, pooblaščenka oziroma pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca lahko prisostvujejo opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če ovirajo učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora; o tem izda inšpektor poseben sklep. Nadalje tretji in četrti odstavek 29. člena ZIN določata, da v primeru oziroma postopku inšpekcijskega nadzora nad zavezancem, ki je '''pravna oseba oziroma samostojni podjetnik, '''oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zavezanca, in '''ta ni prisoten''', lahko inšpektor opravi vsa dejanja v postopku in izvede vse dokaze, ne da bi bila pri tem potrebna navzočnost teh oseb. Toda, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Poziv in zapisnik se lahko zavezancu v tem primeru vročita tudi tako, da se ju izroči kateremu od zaposlenih oziroma, če to ni mogoče, pusti v objektu. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke (več o tem Remic v Kovač, Inšpekcijski nadzor, 2016, komentar k 29. členu ZIN).</p>
	<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023 ~~poudarja~~, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke. Toda iz sodbe ne izhaja, kakor tudi iz ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>		<p>Sodba UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2015081111468351 II U 151/2022-27] z dne 12. 4. 2023, analogno tudi v vprašanju citirani sodni s področja gradbene inšpekcije, poudarjajo, da je ogled v sklopu obravnave po ZUP predpisan, kar pomeni zlasti nujnost omogočanja udeležbe stranke (posebej pri nelegalni gradnji, glej sodni UPRS . Toda iz sodbe ne izhaja, kakor tudi iz ZIN ne, da bi moral biti potreben za vsak ogled sklep o obravnavi, ampak opozarja, da je ogled sestavni del obravnave, kar pomeni, da je zlasti treba na ogled zavezanca vabiti, mu tako dati možnost sodelovanja. Omenjeno načelo je ustaljeno, prav tako pa je tudi izvedljivo oziroma bi moralo biti v praksi, saj udeležba stranke pripomore tudi k pravilni ugotovitvi dejanskega stanja oz. načelu '''materialne resnice''' ([[Zak:ZUP#8. .C4.8D{{!}}8. člen ZUP]]). Torej '''ogled kot dejanje v postopku z učinkom za stranke velja kot zakonit po ZUP le, če je bila stranka  - z izjemo poslovnih zavezancev in položajev po 29. členu ZIN - vabljena '''in se vabilu odzvala ali tudi ne (je pa imela možnost) ali tudi, če je ob ogledu brez vabila vseeno (slučajno)''' prisotna. '''</p>
	<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni "predogled" nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu, saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>		<p>Zgoraj navedeno velja za izvajanje ogleda v okviru ugotovitvenega in dokaznega postopka. Zato je treba opozoriti na drugo situacijo, ki je na prvi pogled sicer podobna omenjeni, vendar ne gre za izvajanje ogleda kot dokaza v upravnem postopku, ko organ neformalno, pred morebitnim začetkom postopka, šele ugotavlja, ali je postopek sploh treba začeti zaradi varstva javne koristi. Taka aktivnost po sodni praksi še ne pomeni uvedbe postopka, le preverbo potrebe po začetku postopka ob vsaj verjetnosti neskladnosti (glej sodbi UPRS [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2012032113066857 I U 1533/2013] z dne 23. 1. 2014, [http://www.sodnapraksa.si/?doc-2010040815258414 I U 483/2010] z dne 12. 10. 2010). Omenjeni "predogled" nima (ne sme imeti) nobenih posledic za stranke, zato tudi stranki ni treba zagotavljati procesnih pravic, ki ji pritičejo na ogledu, saj gre zgolj za zbiranje informacij o dejanskem stanju, ali bo oficialni postopek uveden.</p>
	<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>		<p>Kolikor pa gre za zgoraj navede posebne okoliščine, torej bodisi izjeme po ZIN bodisi drugačno zadoščenje načelu zaslišanja stranke z istim učinkom, kot če bi bilo stranki sodelovanje pri ogledu oziroma obravnavi omogočeno, ne gre za bistveno postopkovno napako, a konkretne primere se presoja vsakega posebej, v dvomu pa je treba take položaje obravnavati v korist strankam.</p>