Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka - Zgodovina strani

SZI ob 16:15, 29. junij 2024

2024-06-29T16:15:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:15, 29. junij 2024
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka ==		== '''Zadeva: '''Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014, pregled 27. 11. 2022  <br>		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014, pregled 27. 11. 2022  <br>

	'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v upravnem postopku		'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v upravnem postopku
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:65830&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=65830 Sodba USRS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999] (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>		Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen{{!}}103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:65830&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=65830 Sodba USRS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999] (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen{{!}}103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>

	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

	Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več v tem primeru Upravne svetovalnice). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.		Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več [https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nadzorstvena_razveljavitev_sklepa_o_ustavitvi_postopka_(s_presumpcijo_po_podro%C4%8Dnem_zakonu)_in_raba_drugih_izrednih_pravnih_sredstev_pri_procesnih_sklepih v tem primeru Upravne svetovalnice]). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen{{!}}129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti{{!}}Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments /~~><br~~>		<comments />

	[[Kategorija:Roki]] [[Category:Vloge in jezik]]		<br>[[Kategorija:Roki]] [[Category:Vloge in jezik]]

SZI ob 16:15, 29. junij 2024

2024-06-29T16:15:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:15, 29. junij 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

	Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati ~~<a href="https://upravna-svetovalnica~~.~~fu.uni-lj.si/index.php/Nadzorstvena_razveljavitev_sklepa_o_ustavitvi_postopka_(s_presumpcijo_po_podro%C4%8Dnem_zakonu)_in_raba_drugih_izrednih_pravnih_sredstev_pri_procesnih_sklepih">~~tem primeru Upravne svetovalnice~~</a>~~). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.		Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več v tem primeru Upravne svetovalnice). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.

	<br>		<br>

SZI: /* Odgovor: */

2024-06-29T16:13:09Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:13, 29. junij 2024
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

	Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati ~~(gl~~. ~~več v [[Nadzorstvena razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka~~ (~~s presumpcijo po področnem zakonu~~) ~~in raba drugih izrednih pravnih sredstev pri procesnih sklepih\|~~tem primeru Upravne svetovalnice]]). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.		Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati <a href="https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/index.php/Nadzorstvena_razveljavitev_sklepa_o_ustavitvi_postopka_(s_presumpcijo_po_podro%C4%8Dnem_zakonu)_in_raba_drugih_izrednih_pravnih_sredstev_pri_procesnih_sklepih">tem primeru Upravne svetovalnice</a>). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.

	<br>		<br>

	''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''		''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Upravna-svetovalnica:Privacy policy\|Politiko zasebnosti]] in [[Upravna-svetovalnica:Splošno zanikanje odgovornosti\|Zanikanje odgovornosti]].''

	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

Mo5957 ob 15:58, 31. december 2022

2022-12-31T15:58:09Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:58, 31. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:65830&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=65830 Sodba ~~VSRS~~, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999] (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>		Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:65830&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=65830 Sodba USRS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999] (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>

	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

Mo5957 ob 15:57, 31. december 2022

2022-12-31T15:57:32Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:57, 31. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba ~~VS RS~~, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>		Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi [http://www.sodnapraksa.si/?q=id:65830&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&database%5BVDSS%5D=VDSS&database%5BUPRS%5D=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=65830 Sodba VSRS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999] (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>

	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

Mo5957 ob 15:55, 31. december 2022

2022-12-31T15:55:37Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:55, 31. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice (S[https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 ~~odba~~ VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>		Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice ([https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 Sodba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>

	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

Mo5957 ob 15:55, 31. december 2022

2022-12-31T15:55:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:55, 31. december 2022
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice (~~Sodba VS RS~~, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997~~, VS12736~~) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>		Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice (S[https://www.sodnapraksa.si/search.php?q=1752/95&database%5BSOVS%5D=SOVS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&rowsPerPage=20&page=0&id=15623 odba VSRS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997]) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>

	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]]. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

	Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več v [~~http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Nadzorstvena_razveljavitev_sklepa_o_ustavitvi_postopka_~~(~~s_presumpcijo_po_podro%C4%8Dnem_zakonu~~)~~_in_raba_drugih_izrednih_pravnih_sredstev_pri_procesnih_sklepih~~ tem primeru Upravne svetovalnice]). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.		Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več v [[Nadzorstvena razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka (s presumpcijo po področnem zakonu) in raba drugih izrednih pravnih sredstev pri procesnih sklepih\|tem primeru Upravne svetovalnice]]). V skladu s tretjo točko prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]] mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.

	<br>		<br>

PoloncaK: /* Zadeva: Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka */

2022-12-02T08:18:13Z

Zadeva: Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:18, 2. december 2022
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: '''Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka ==		== '''Zadeva: '''Ne/možnost podaljšanja materialnega prekluzivnega roka ==

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014 ~~ <br>~~		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014, pregled 27. 11. 2022  <br>
	~~'''Datum pregleda:'''~~ 27. 11. 2022;<br>

	'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v upravnem postopku		'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v upravnem postopku

	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

Zc3981 ob 10:28, 27. november 2022

2022-11-27T10:28:49Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:28, 27. november 2022
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014  <br>		'''Datum odgovora:''' 31. 5. 2009 in 14. 4. 2014  <br>
			'''Datum pregleda:''' 27. 11. 2022;<br>

	'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v upravnem postopku		'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi postopek, in stranka v upravnem postopku

MJU 01 ob 07:18, 15. april 2014

2014-04-15T07:18:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:18, 15. april 2014
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za ~~naložitev posameznih~~ obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice (Sodba VS RS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997, VS12736) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>		Roke določajo formalni in materialni predpisi. V prvem primeru gre za formalne – procesne – roke, v drugem primeru pa praviloma za materialne. '''Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti'''. Materialni roki so lahko prekluzivni (pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje določene pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti), vendar se škodljive posledice zamude materialnega roka ne dajo popraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, torej roki niso podaljšljivi. Vrnitev v prejšnje stanje, kar je obravnavano v [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. členu ZUP]] in nadaljnjih, je vselej povezana z zamudo roka za opravo določenega dejanja postopka, torej z zamudo procesnega roka in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev (vložitev zahteve) določene materialne pravice, o kateri se odloča v upravnem postopku. Tako tudi Sodba VS RS, št. 1 Up 338/99-2, z dne 25. 11. 1999 (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Z vrnitvijo v prejšnje stanje ni mogoče postaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice (Sodba VS RS, št. U 1752/95, z dne 19. 11. 1997, VS12736) (Androjna et al., Upravno procesno pravo, 2006). Pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tretjem odstavku [[Zak:ZUP#103._.C4.8Dlen\|103. člena ZUP]] so, da je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, da je stranka rok zamudila po očitni pomoti (gre za pravno nedoločen pojem, ki ga je treba ugotoviti glede na konkretne okoliščine posameznega primera) in da je zato izgubila kakšno procesno ali materialno pravico, vendar sodna praksa zavzema stališče, da tudi po temu odstavku ni mogoče ponovno vzpostaviti zamujenega materialnega prekluzivnega roka. ZUP materialnih rokov ne obravnava, vpliv materialnega roka na potek postopka pa ureja tretja točka prvega odstavka [[Zak:ZUP#129._.C4.8Dlen\|129. člena ZUP]], ki določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje kakšne materialne pravice vložena v predpisanem roku, ki ga določa materialni zakon.<br>

	Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega ~~odstavak~~ 129. člena ZUP. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.		Tudi v primeru, ko '''so stranke uporabljale obrazec, ki je zastarel '''in je bil na njem napačen materialni rok, to '''ne opravičuje strank, da so vložile zahtevek prepozno''', torej v nasprotju s predpisom (''ignorantia iuris nocet''). Prvostopenjski organ je pravilno odločil v skladu z veljavnim materialnim predpisom (ki je določil materialni rok za uveljavitev pravice) in prepozne zahtevke s sklepom zavrgel po tretji točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Kot že zapisano zgoraj, '''materialni roki niso podaljšljivi, če z zakonom, ki rok določa izjemoma ni določeno drugače'''. Drugačno tolmačenje v tem primeru bi kazalo na nasprotje z zakonitostjo. Drugostopenjski organ ne more ugoditi pritožbam zaradi domnevne kršitve načela varstva pravic stranke (četudi je to načelo v določenih elementih bilo kršeno), pač pa iz točno določenega razloga, ki ga ZUP v tem primeru ne predvideva niti kot pritožbeni razlog niti iz razlogov za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev.

	Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več v [http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Nadzorstvena_razveljavitev_sklepa_o_ustavitvi_postopka_(s_presumpcijo_po_podro%C4%8Dnem_zakonu)_in_raba_drugih_izrednih_pravnih_sredstev_pri_procesnih_sklepih tem primeru Upravne svetovalnice]). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.		Velja dodati, da uporaba izrednih pravnih sredstev pri golih procesnih odločitvah, kakršna je zavrženje vloge pri računanju rokov, ne pride v poštev, saj procesne odločitve, ki ni povezana z meritorno odločitvijo o pravici, na ta način ne moremo izpodbijati (gl. več v [http://www2.fu.uni-lj.si/mediawiki/index.php?title=Nadzorstvena_razveljavitev_sklepa_o_ustavitvi_postopka_(s_presumpcijo_po_podro%C4%8Dnem_zakonu)_in_raba_drugih_izrednih_pravnih_sredstev_pri_procesnih_sklepih tem primeru Upravne svetovalnice]). V skladu s tretjo točko prvega odstavka 129. člena ZUP mora organ zahtevo najprej preizkusiti, nato pa s sklepom zavreči, če ni bila vložena v predpisanem roku. V navedenem primeru je prvostopenjski organ v skladu s temeljnimi načeli zakonitosti in varstva javne koristi pravilno uporabil materialno pravo.
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==		== '''Želite podati svoje mnenje:''' ==

	<comments /><br>		<comments /><br>

	[[~~Category~~:Roki]] [[Category:~~Vloge_in_jezik~~]]		[[Kategorija:Roki]] [[Category:Vloge in jezik]]