Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku - Zgodovina strani

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

2023-09-13T18:37:31Z

Želite podati svoje mnenje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:37, 13. september 2023
Vrstica 27:		Vrstica 27:

	[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]		[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]
			[[Category:Ničnost]]

VrecarMaja: /* Želite podati svoje mnenje: */

2023-09-13T18:35:13Z

Želite podati svoje mnenje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:35, 13. september 2023
Vrstica 26:		Vrstica 26:
	<comments />		<comments />

	[[Category:Popravek odločbe / sklepa]]		[[Category:Popravek odločbe/sklepa]]

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-09-08T09:16:22Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:16, 8. september 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	To velja tudi v primeru, če bi stranke po izdaji odločbe npr. spremenile TRR, saj v odločbi v času njene izdaje ni napak ali ključnih vsebinskih pomanjkljivosti. v Takem primeru zadostuje, da se stranke obvesti o novem TRR, na katerega se plača določeno v izreku odločbe.		To velja tudi v primeru, če bi stranke po izdaji odločbe npr. spremenile TRR, saj v odločbi v času njene izdaje ni napak ali ključnih vsebinskih pomanjkljivosti. v Takem primeru zadostuje, da se stranke obvesti o novem TRR, na katerega se plača določeno v izreku odločbe.

	Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru je tako tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. ">Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oz. potrjevanje.~~</strong>~~ V tem primeru gre le za pravico in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne gre šteti kot predmet odločanja.<br>		Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru je tako tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oz. potrjevanje. V tem primeru gre le za pravico in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne gre šteti kot predmet odločanja.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-09-08T09:16:07Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:16, 8. september 2023
Vrstica 19:		Vrstica 19:
	To velja tudi v primeru, če bi stranke po izdaji odločbe npr. spremenile TRR, saj v odločbi v času njene izdaje ni napak ali ključnih vsebinskih pomanjkljivosti. v Takem primeru zadostuje, da se stranke obvesti o novem TRR, na katerega se plača določeno v izreku odločbe.		To velja tudi v primeru, če bi stranke po izdaji odločbe npr. spremenile TRR, saj v odločbi v času njene izdaje ni napak ali ključnih vsebinskih pomanjkljivosti. v Takem primeru zadostuje, da se stranke obvesti o novem TRR, na katerega se plača določeno v izreku odločbe.

	Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru je tako tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oz. potrjevanje.</strong> V tem primeru gre le za pravico in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne gre šteti kot predmet odločanja.<br>		Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru je tako tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. ">Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oz. potrjevanje.</strong> V tem primeru gre le za pravico in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne gre šteti kot predmet odločanja.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-09-08T09:15:32Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:15, 8. september 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	>V odločbe se lahko posega le na temelju popravka ali pravnih sredstev, za kar pa zakon določa ustrezne pogoje.<		'''V odločbe se lahko posega le na temelju popravka ali pravnih sredstev''', za kar pa zakon določa ustrezne pogoje.

	~~" >~~Napake v odločbah se lahko popravijo ~~le, če gre za formalne pomote, ne vsebinske,~~ s ~~popravnim~~ sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]).~~</strong>~~ Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu).		'''Napake v odločbah se lahko popravijo s sklepom ('''[[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]''') le, če gre za formalne pomote, ne vsebinske. '''Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu).

	Med pravnimi sredstvi pa bi se v primeru take navedbe načina izpolnitve odločbe, ki bi onemogočal izvršitev, lahko uporabila ničnost odločbe ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]).		Med pravnimi sredstvi pa bi se v primeru take navedbe načina izpolnitve odločbe, ki bi onemogočal izvršitev, lahko uporabila '''ničnost odločbe ('''[[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]''').'''

	V danem primeru~~<br>~~'''~~Menimo, da ne gre za napačno rabo~~ materialnega predpisa ~~ali~~ zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ~~pri odločanju o odškodnini in~~ ne vpliva na ~~upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku~~.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma~~. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravodobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru~~. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo ~~oziroma izdajo nove~~ ne ~~vidimo~~.~~<br><br>Če pa~~ bi ~~zavezanec, na primer~~ po ~~sklenitvi sporazuma in~~ izdaji odločbe ~~spremenil~~ TRR ~~pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi~~, ~~ker~~ v odločbi ni napak. ~~Zadostuje~~, da se ~~zavezanca~~ obvesti o novem TRR, na katerega ~~upravičenec lahko~~ plača ~~odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu)~~. ~~<br>~~Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru ~~menimo, da~~ je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje ~~oziroma~~ potrjevanje.</strong> V tem primeru ~~govorimo~~ le ~~o pravici~~ in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne ~~moremo~~ šteti kot predmet odločanja.<br>		'''V danem primeru pa ne gre za nobeno od teh opcij,''' saj ni moč ugotoviti napačne rabe materialnega predpisa niti zmotno ugotovljenega dejanskega stanja oz. izrek z le delno zaznambo računa, kamor naj se izvrši plačilo, '''ne vpliva na vsebino niti na izvršitev odločanja.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, kajti račun je vseeno določljiv (in celo predmet sporazuma). Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo tako ZUP ne daje.

			To velja tudi v primeru, če bi stranke po izdaji odločbe npr. spremenile TRR, saj v odločbi v času njene izdaje ni napak ali ključnih vsebinskih pomanjkljivosti. v Takem primeru zadostuje, da se stranke obvesti o novem TRR, na katerega se plača določeno v izreku odločbe.

			Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru je tako tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;">Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oz. potrjevanje.</strong> V tem primeru gre le za pravico in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne gre šteti kot predmet odločanja.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-09-08T09:08:46Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:08, 8. september 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >V odločbe se lahko posega le na temelju popravka ali pravnih sredstev, za kar pa zakon določa ustrezne pogoje.<~~/strong>~~		>V odločbe se lahko posega le na temelju popravka ali pravnih sredstev, za kar pa zakon določa ustrezne pogoje.<

	<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne vsebinske, s popravnim sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]).</strong> Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu).		" >Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne vsebinske, s popravnim sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]).</strong> Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu).

	Med pravnimi sredstvi pa bi se v primeru take navedbe načina izpolnitve odločbe, ki bi onemogočal izvršitev, lahko uporabila ničnost odločbe.		Med pravnimi sredstvi pa bi se v primeru take navedbe načina izpolnitve odločbe, ki bi onemogočal izvršitev, lahko uporabila ničnost odločbe ([[Zak:ZUP#279. .C4.8Dlen{{!}}279. člen ZUP]]).

	V danem primeru<br>'''Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravodobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo.<br><br>Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). <br>Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje.</strong> V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.<br>		V danem primeru<br>'''Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravodobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo.<br><br>Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). <br>Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje.</strong> V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.<br>

PoloncaKovac: /* Odgovor: */

2023-09-08T09:07:40Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:07, 8. september 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	~~Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http~~:~~//www~~.~~pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP~~-~~3). ZUreP~~-~~3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da~~ se ~~sporazum, podan~~ na ~~zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi~~, ~~da mora sporazum vsebovati vse podatke~~ za ~~izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca,~~ kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. '''Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje.''' V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.<br>~~'''Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz~~. ~~voljo udeležencev~~ v ~~postopku.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična~~, če ~~odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo~~ za ~~napako v zapisu številke TRR~~, ~~sploh če je v sporazumu drugačna~~, ~~bi to sicer lahko popravili~~ s popravnim sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]) ~~in podobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo~~.<br>~~'''Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa za vsebinske popravke.'''~~ Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe. (~~Povzeto~~ po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga).<br>Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). <br><br>		<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >V odločbe se lahko posega le na temelju popravka ali pravnih sredstev, za kar pa zakon določa ustrezne pogoje.</strong>

			<strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne vsebinske, s popravnim sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]).</strong> Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, komentar k 223. členu).

			Med pravnimi sredstvi pa bi se v primeru take navedbe načina izpolnitve odločbe, ki bi onemogočal izvršitev, lahko uporabila ničnost odločbe.

			V danem primeru<br>'''Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravodobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo.<br><br>Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). <br>Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. <strong style="color: #000000; font-family: sans-serif; font-size: 14.4px; font-style: normal; font-variant-ligatures: normal; font-variant-caps: normal; letter-spacing: normal; orphans: 2; text-align: left; text-indent: 0px; text-transform: none; widows: 2; word-spacing: 0px; -webkit-text-stroke-width: 0px; white-space: normal; text-decoration-thickness: initial; text-decoration-style: initial; text-decoration-color: initial;" >Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje.</strong> V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.<br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''

PoloncaKovac: /* Vprašanje: */

2023-09-08T09:03:50Z

Vprašanje:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:03, 8. september 2023
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	== '''Vprašanje:''' ==		== '''Vprašanje:''' ==

	Upravni organ je v ugotovitvenem postopku izdal odločbo o razlastitvi. V izreku je v skladu s sporazumom na ustni obravnavi odločil, da ~~razlastitvenemu zavezancu~~ pripada odškodnina za razlaščeno parcelo~~. Razlastitveni upravičenki je~~ naložil~~, da določeni znesek odškodnine nakaže~~ v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi na transakcijski račun ~~razlastitvenega zavezanva~~ pri avstrijski banki. ~~Zavezanec je~~ v ~~postopku predložil fotokopijo bančne kartice s podatki o računu. Ker gre v navedenem primeru za tujo banko,~~ nakazila ni bilo mogoče izvesti, ~~ker ima v navedenem primeru BIC številka na koncu namesto številk tri ikse (XXX)~~. ~~Zato je upravičenka zahtevala~~ še ~~naslov banke oz. naslov filiale~~ banke~~.  V postopkih razlastitve do navedenega primera nismo imeli težav z nakazilom~~. Kako ~~šteti to pomanjkljivost~~?		Upravni organ je v ugotovitvenem postopku izdal odločbo (npr. o razlastitvi). V izreku je (v danem primeru v skladu s sporazumom na ustni obravnavi) odločil, da stranki pripada pravica v določenem znesku (npr. odškodnina za razlaščeno parcelo) ter naložil nakazilo v določenem roku (tu v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi) na transakcijski račun pri avstrijski banki. Toda zaradi tuje banke po številki računa v izreku odločbe nakazila ni bilo mogoče izvesti, zato stranka zahteva dopolnitev oz. popravo odločbe še z naslovom banke. Kako postopati v tem primeru?

	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

PoloncaKovac: /* Zadeva: Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku - V USKLAJEVANJU */

2023-09-08T09:00:44Z

Zadeva: Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku - V USKLAJEVANJU

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:00, 8. september 2023
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	== '''Zadeva: ''' Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku ~~- V USKLAJEVANJU~~ ==		== '''Zadeva: ''' Navedba napačne številke transakcijskega računa v izreku ==

	'''Datum odgovora:''' 4. 9. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek		'''Datum odgovora:''' 4. 9. 2023<br>'''Status uporabnika:''' uradna oseba, ki vodi upravni postopek

VrecarMaja: /* Odgovor: */

2023-09-04T20:00:51Z

Odgovor:

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:00, 4. september 2023
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== '''Odgovor:''' ==		== '''Odgovor:''' ==

	Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje. V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.<br>Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku. Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravnim sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]) in podobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo.<br>Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa za vsebinske popravke. Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe. (Povzeto po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga).<br>Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). <br><br>		Odškodnine v zvezi z razlastitvami parcel ureja [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 Zakon o urejanju prostora] (ZUreP-3). ZUreP-3 v odločbi o razlastitvi ne določa odločanja o odškodnini (213. člen), določa pa, da se sporazum, podan na zapisnik (217. člen), povzame v odločbo organa, ki vodi razlastitev. Zakon v tem delu govori tudi, da mora sporazum vsebovati vse podatke za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca, kar je razumeti tudi glede podatkov o plačilu odškodnine. V navedenem primeru menimo, da je tovrstna odločitev o odškodnini na temelju sporazuma nekakšna ugotovitvena odločba, ki dobi naravo izvršilnega naslova. '''Vendar je pri tem treba razlikovati, kaj je predmet (pravica oziroma obveznost) takšne odločbe in kaj presega oblastno odločanje oziroma potrjevanje.''' V tem primeru govorimo le o pravici in obveznosti v zvezi z odškodnino (višina in rok plačila). Četudi se v odločbo iz sporazuma prevzame še način izvršitve, kot je plačilo na določen TRR, tega ne moremo šteti kot predmet odločanja.<br>'''Menimo, da ne gre za napačno rabo materialnega predpisa ali zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pri odločanju o odškodnini in ne vpliva na upravno razmerje oz. voljo udeležencev v postopku.''' Zato odločba ni neizvršljiva, nezakonita, celo nična, če odškodnine ni mogoče nakazati na TRR, ki je zapisan na odločbi, in je celo predmet sporazuma. Če bi šlo za napako v zapisu številke TRR, sploh če je v sporazumu drugačna, bi to sicer lahko popravili s popravnim sklepom ([[Zak:ZUP#223. .C4.8Dlen{{!}}223. člen ZUP]]) in podobno ravnanje svetujemo tudi v tem primeru. Zakonite možnosti za poseganje v obstoječo odločbo oziroma izdajo nove ne vidimo.<br>'''Napake v odločbah se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa za vsebinske popravke.''' Formalna pomota je pomota v številkah, imenih in o lastnostih oseb in stvari, ki so bile udeležene oziroma so predmet upravnega postopka, in s tem odločbe. Poprava pomote ne sme vplivati na vsebino odločitve. Ta se lahko spremeni le v okviru postopka s pravimi sredstvi. Pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote lahko organ, ki je izdal odločbo, popravi sam (po uradni dolžnosti) ali na predlog stranke. To, da lahko organ, ki je izdal odločbo, pomoto odpravi vsak čas, pomeni, da lahkoto stori ne glede na dokončnost in pravnomočnost odločbe. (Povzeto po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga).<br>Če pa bi zavezanec, na primer po sklenitvi sporazuma in izdaji odločbe spremenil TRR pa se odločba ne popravlja, niti s sklepom niti s pravnimi sredstvi, ker v odločbi ni napak. Zadostuje, da se zavezanca obvesti o novem TRR, na katerega upravičenec lahko plača odškodnino (niti ni potrebe, da bi sklepali nov sporazum ali dopolnitev k že sklenjenemu). <br><br>
	<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''		<br>''Upravna svetovalnica je študentski projekt. Glede odgovornosti za vsebino glej [[Pomoč:Politika_zasebnosti{{!}}Politiko zasebnosti]] in [[Pomoč:Splošno_zanikanje_odgovornosti{{!}}zanikanja odgovornosti]].''